Jedro

Dolžnik mora povrniti upniku stroške, ki so bili potrebni za izvršbo.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da mora dolžnik plačati upniku nadaljnje izvršilne stroške, odmerjene na 22.000,00 SIT. Po ugotovitvah sodišča prve stopnje znašajo namreč stroški za postavitev 22 kolov na prejšnje mesto skupaj 22.000,00 SIT.

Proti navedenemu sklepu se je pritožil upnik zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava in predlaga, naj sodišče druge stopnje izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. V obrazložitvi pritožbe navaja, da je sodišče s pravnomočnim sklepom naložilo dolžniku, da 22 izpuljenih lesenih kolov, dolgih približno 3 m, postavi na prejšnja mesta, vendar dolžnik ni ravnal v skladu z odločitvijo sodišča. Zato je sodišče s sklepom pooblastilo upnika, da to stori na dolžnikove stroške in je upnik delo opravil ter sodišču predložil dokazilo o stroških postavitve kolov na prejšnja mesta in sicer fakturo izvajalca del. Sodišče ni imelo nikakršne podlage za oceno, da je račun Obrtne zadruge M. prirejen za potrebe postopka.

Delo je bilo opravljeno in plačano. Zato je vsakršen drugačen zaključek zmoten. Poenostavljeno ocenjevanje opravljenega dela pri postavitvi kolov ne zdrži kritike. Kole, ki so bili razmetani po okolici, je bilo treba najprej očistiti in jih v spodnjem delu ponovno izolirati z bitumnom. Jame je bilo treba ponovno izkopati do globine 60 cm in očistiti teren okrog njih, pripraviti material za utrditev kolov in kole po postavitvi obsuti in pospraviti odvečno zemljo. Pri postavljanju 3 m dolgih kolov morata delati dva delavca, potreben pa je bil večkraten prevoz delavcev do upnikove parcele, kamor je bilo pripeljano in prinešeno orodje, kar vse je sodišče prezrlo. Če je sodišče podvomilo v obseg dela, kot je prikazan v popisu Obrtne zadruge M. in računu, bi moralo na dolžnikove stroške pritegniti k sodelovanju izvedenca, ne pa samo ocenjevati popolnoma strokovnih opravil. Pritožba je utemeljena.

Sodišče druge stopnje je ob preizkusu izpodbijanega sklepa v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi ugotovilo, da so podani uveljavljani pritožbeni razlogi. Sodišče prve stopnje je ob odločanju o upnikovem predlogu na odmero stroškov vzpostavitve prejšnjega stanja sicer opravilo narok dne 12.10.1993, kjer je upnik vztrajal, naj se mu priznajo stroški v višini računa Obrtne zadruge M., dolžnik pa je izjavil, da je ta račun pretiran ter da je pripravljen upniku plačati eno uro dela za nekvalificiranega delavca za en kol. Očitno je sodišče prve stopnje takemu dolžnikovemu predlogu sledilo ter opravilo poizvedbe pri gradbenih podjetjih G. in S. o tem, koliko stane ura nekvalificiranega delavca. Glede na prepričljiva pritožbena izvajanja, pa ima sodišče druge stopnje resne pomisleke o pravilnosti ugotovitve sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu, da znašajo stroški za postavitev 22 kolov v obravnavanem primeru le 22.000,00 SIT. Po določilu 5. odst. 32. čl. Zakona o izvršilnem postopku mora dolžnik upniku na njegovo zahtevo povrniti stroške, ki so bili potrebni za izvršbo. Te stroške pa je upnik izkazal z računom Obrtne zadruge M. v znesku 172.288,00 SIT. Ob takem stanju pa je vsaj zaenkrat, preuranjen zaključek v izpodbijanem sklepu, da tega računa upnik ni plačal ter da je očitno napisan samo zaradi uporabe v tem postopku, zlasti, ko upnik v pritožbi izrecno zatrjuje, da je bilo delo opravljeno in plačano.

Sodišče prve stopnje bo moralo zato v nadaljevanju postopka odpraviti nakazane pomanjkljivosti in preveriti pritožbene trditve ter podrobno ugotoviti in odmeriti vse stroške upnika, ki so bili potrebni za izvršbo.

Iz navedenih razlogov je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo ter v skladu z določilom čl. 380. tč. 3 ZPP v zvezi s 14. čl. ZIP izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavilo in mu zadevo vrnilo v nov postopek.

Izrek o stroških pritožbenega postopka je odpadel, ker v pritožbi niso bili zaznamovani.

Določbe Zakona o pravdnem postopku in Zakona o izvršilnem postopku, na katerih temelji odločitev pritožbenega sodišča,so uporabljene na podlagi 1. odst. 4. čl. Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur. l. RS št. 1/91-I).