Jedro

Iz vsebine ugovora dolžnice izhaja, da je dolžnica terjatvi ugovarjala v celoti, ne le v delu za katerega je predložila dokazilo o plačilu. Navaja namreč, da svojih obveznosti res ni poravnavala v točno določenih časovnih obdobjih, vendar pa jih je, kolikor ji je znano, poravnala. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi sklepa navedlo, da je dolžnica vložila delni obrazložen ugovor in da je glede neugovarjanega dela sklep o izvršbi postal pravnomočen. Taka odločitev sodišča pa ne ustreza dejanskemu stanju ter je sodišče prve stopnje v posledici zmotno ugotovljenega dejanska stanja sprejelo nepravilno materialnopravno odločitev.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi v izpodbijani 1. točki izreka ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je v 1. točki uvodoma navedenega sklepa ugotovilo, da je sklep o izvršbi opr. št. z dne postal pravnomočen glede glavnice v znesku EUR, zakonskih zamudnih obresti od do plačila ter stroškov izvršilnega postopka EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od do plačila. V 2. točki je sklep o izvršbi razveljavilo v delu v katerem je dovoljena izvršba za glavnico v znesku EUR, zakonskih zamudnih obresti od do plačila ter stroškov izvršilnega postopka EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od do plačila, ter odločilo, da bo glede tega dela zahtevka in o stroških odločalo v pravdnem postopku . V obrazložitvi sklepa je navedlo, da je dolžnica vložila delni obrazložen ugovor, zato je sodišče na podlagi drugega odstavka 62. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ sklep o izvršbi razveljavilo, glede neugovarjanega dela pa ugotovilo, da je sklep o izvršbi postal pravnomočen.

Zoper 1. točko sklepa se je pravočasno pritožila dolžnica brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, iz vsebine pritožbe pa izhaja, da uveljavlja pritožbeni razlog zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Navaja namreč, da je sodišče delno upoštevalo dokazno gradivo, kar pa ni zadostovalo in je sklep o izvršbi postal pravnomočen. Pojasni, da je posredovala dokaze s katerimi razpolaga in da drugih dokazov ne poseduje. Zaradi nezmožnosti dokaza, da je terjatev do upnika poravnala, prosi sodišče za odlog izvršbe po 5. točki 71. člena ZIZ. Dodaja še, da je brezposelna in da je denarna socialna pomoč njen edini vir dohodka. Predlaga razveljavitev sklepa o izvršbi in ustavitev izvršbe.

Pritožba je utemeljena.

Uradni preizkus zadeve (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ) ter preizkus v okviru pritožbenih navedb na drugi stopnji pokaže, da je podana v pritožbi smiselno uveljavljana kršitev zmotne ugotovitve dejanskega stanja.

Iz vsebine ugovora dolžnice z dne zoper sklep o izvršbi opr. št. z dne izhaja, da je dolžnica terjatvi ugovarjala v celoti, ne le v delu za katerega je predložila dokazilo o plačilu. Navaja namreč, da svojih obveznosti res ni poravnavala v točno določenih časovnih obdobjih, vendar pa jih je, kolikor ji je znano poravnala. Ker vseh plačanih računov ni našla, je ugovoru priložila le tistega iz leta . Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi sklepa navedlo, da je dolžnica vložila delni obrazložen ugovor in da je glede neugovarjanega dela sklep o izvršbi postal pravnomočen (od tod ugotovitev pravnomočnosti v izpodbijani I. točki izreka). Taka odločitev sodišča pa ne ustreza dejanskemu stanju ter je sodišče prve stopnje v posledici zmotno ugotovljenega dejanska stanja sprejelo nepravilno materialnopravno odločitev.

Pritožbeno sodišče je zato prvostopenjski sklep v izpodbijani 1. točki izreka razveljavilo in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), v katerem naj sodišče odpravi navedene kršitve, tako da odloči še o preostalem delu ugovora in svojo odločitev ustrezno obrazloži. Odločitev mora temeljiti na materialni določbi 62. člena ZIZ in spada v izrek odločbe. Izrek v sedaj izpodbijani odločbi namreč ne ustreza citirani zakonski dikciji ter je iz njega zgolj smiselno šteti (upoštevaje še obrazložitev izpodbijane odločbe), da je bil ugovor dolžnice delno zavrnjen (sedaj izpodbijani del v točki 1 izreka), delno pa mu je bilo ugodeno z odločitvijo, da se bo postopek nadaljeval v pravdi (točka 2 in 3 izreka izpodbijanega sklepa).

V nadaljevanju pa naj sodišče prve stopnje odloči tudi o predlogu dolžnice za odlog izvršbe podanem v pritožbi.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka je odpadla, ker le-ti niso bili priglašeni.