Jedro

25. člen ZTLR omogoča pridobitev lastninske pravice tako na zemljišču, na katerem stoji objekt, kot tudi na funkcionalnem zemljišču, potrebnem za rabo tega objekta.

Izrek

Reviziji se ugodi, sodbi sodišč druge in prve stopnje se razveljavita in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Tožnik trdi, da je lastnik nepremičnin parc. št. 6132/3 in 6132/5, k.o. ... Toženec naj bi z gradnjo nelegalnega objekta (prizidka), parkiranjem vozil, postavljanjem in skladiščenjem gradbenega materiala posegel v njegovo lastninsko pravico na parceli št. 6132/5, k.o. ... Na parceli št. 6123/3, k.o. ..., naj bi toženec kosil travo, dne 6. 6. 2006 pa naj bi tudi napadel tožnikovo ženo. Tožnik je zato s tožbo zahteval (1) prepoved poseganja v njegovo lastninsko pravico na parcelah št. 6132/3 in 6132/5, obe k.o. .., in sicer z vstopom, zadrževanjem na njiju, košenjem trave, ustavljanjem motornih vozil, postavljanjem in skladiščenjem gradbenega materiala in drugo obliko posesti in (2) odstranitev naloženega gradbenega materiala – opeke, peska, travete in zidanega objekta v dolžini in širini 7×7 m na parceli št. 6132/5, k.o. ...

2. Sodišče prve stopnje je zahtevkom v celoti ugodilo. Ugotovilo je, da je tožnik zemljiškoknjižni lastnik spornih nepremičnin, toženec pa ni dokazal, da bi imel pravni naslov za pridobitev lastninske pravice na teh nepremičninah, niti ni dokazal drugega upravičenja do lastništva teh parcel. Prav tako je toženec vedel, da gradi na zemljišču, ki ni njegovo. Po presoji sodišča toženec že zaradi slabe vere in tožnikovega upiranja gradnji ni mogel pridobiti lastninske pravice na spornih zemljiščih na podlagi 24. - 26. člena Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (v nadaljevanju ZTLR). Prav tako je bil toženčev zahtevek za ugotovitev lastninske pravice na parceli št. 6132/5 in 6130/1, obe k.o. ..., na podlagi gradnje na tujem svetu pravnomočno zavrnjen že v zadevi P 237/2004. 3. Sodišče druge stopnje je pritožbo toženca zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Strinjalo se je z ugotovitvama, da je zemljiškoknjižni lastnik spornih nepremičnin tožnik in da so bile toženčeve gradnje na sporni nepremičnini nezakonite. Glede nedoločnosti izreka je navedlo, da so bile meje nepremičnin parc. št. 6132/5, 6132/3 in 6130/2, vse k.o. ..., dokončno urejene v katastrskem postopku in zato ne more biti dvoma, s katerimi deli toženec posega v tožnikovo nepremičnino. Na toženčev očitek, da stanovanjski objekt predstavlja celoto in da zato odstranitev samo enega dela tehnično ni izvedljiva, pa je sodišče druge stopnje odgovorilo, da iz dejstva, da se je sporni del prizidal k staremu objektu, sledi logičen sklep, da se takšen prizidek lahko tudi odstrani.

4. Na predlog toženca je bila s sklepom II Dor 116/2011 z dne 17. 11. 2011 dopuščena revizija glede vprašanja pravilne uporabe drugega odstavka 25. člena ZTLR.

5. Toženec je na podlagi sklepa o dopustitvi revizije vložil revizijo. V okviru dopuščenega vprašanja uveljavlja zmotno uporaba materialnega prava. Predlaga, da se reviziji ugodi ter se sodbi sodišč druge in prve stopnje spremenita tako, da se zahtevki v celoti zavrnejo, podrejeno pa predlaga razveljavitev sodb in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

6. Revizija je bila po 375. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) vročena nasprotni stranki, ki je nanjo odgovorila.

7. Revizija je utemeljena.

8. Predhodno vprašanje za odločitev v tej zadevi je lastništvo spornih zemljišč. O tem vprašanju med pravdnima strankama sicer že poteka pravda (zadeva P 237/2004), kjer toženec toži tožnika na ugotovitev lastninske pravice na zemljiščih parc. št. 6132/5 in 6130/1, obe k.o. ... Zahtevek je bil sicer že pravnomočno zavrnjen, vendar je bila ta odločitev kasneje z odločbo revizijskega sodišča II Ips 540/2009 z dne 1. 9. 2011 razveljavljena, zadeva pa vrnjena sodišču prve stopnje v novo sojenje. Zavzeto je bilo stališče, da bi moralo sodišče na podlagi navedb toženca, da je bil prizidek sezidan v letu 1985 z ustreznimi dovoljenji in da je tožnik ob nakupu nepremičnin poznal stanje stvari, za presojo utemeljenosti zahtevka upoštevati 25. člen ZTLR.

9. Toženec je tudi v tej pravdi trdil, da je v letu 1985 na zemljišču parc. št. 6132/5, k.o. .., z ustreznimi dovoljenji sezidal prizidek in da je tožnik ob nakupu nepremičnin poznal stanje stvari, parcela št. 6132/3, k.o. .., pa naj bi bila potrebna za uporabo prizidka. Kot je revizijsko sodišče pojasnilo že v odločbi II Ips 540/2009 z dne 1. 9. 2011, navedene trditve omogočajo presojo pridobitve lastninske pravice na podlagi 25. člena ZTLR in je tako zmotno stališče sodišča, da tega člena ni mogoče uporabiti že zaradi toženčeve slabe vere in dejstva, da se je tožnik upiral gradnji. Revizijsko sodišče pri tem še ugotavlja, da toženec zatrjuje gradnjo prizidka samo na parceli št. 6132/5, k.o. .., kar bi govorilo v prid temu, da je lahko toženec na podlagi 25. člena ZTLR pridobil lastninsko pravico samo na tem zemljišču. Vendar je treba upoštevati še toženčeve trditve, da naj bi bila parcela št. 6132/3, k.o. .., funkcionalno zemljišče, nujno potrebno za redno rabo in vzdrževanje prizidka. Po presoji revizijskega sodišča namreč 25. člena ZTLR ni mogoče razumeti tako, da omogoča pridobitev lastninske pravice le na zemljišču, na katerem stoji objekt, temveč tudi na funkcionalnem zemljišču, potrebnem za rabo tega objekta.(1) Če 25. člen ZTLR ne bi omogočal pridobitve lastninske pravice tudi na funkcionalnem zemljišču, posameznik ne bi mogel koristiti objekta in bi bila tako pridobitev lastninske pravice na zemljišču, na katerem stoji objekt, izvotljena. Zato ni ovire, da bi toženec pridobil lastninsko pravico na podlagi 25. člena ZLTR tudi na tistem delu parcele št. 6132/3, k.o. .., ki naj bi predstavljal funkcionalno zemljišče prizidka na parceli št. 6132/5, k.o. ...

10. Ob materialnopravnem izhodišču, da bi toženec na spornih zemljiščih lahko pridobil lastninsko pravico na podlagi 25. člena ZTLR, se za odločitev v tej zadevi izkaže kot ključno vprašanje, ali so se tožnikovi pravni predniki uprli toženčevi gradnji prizidka ter ali je imel toženec za gradnjo prizidka dovoljenje Občine ..., ni pa pomembno sámo ravnanje tožnika, ko je toženec gradil zunanje stopnice k prizidku in obstoj gradbenega dovoljenja za te stopnice in za rekonstrukcijo objekta v letu 2006. Navedenih okoliščin sodišče zaradi zmotnega materialnopravnega izhodišča sodišče ni ugotavljalo. Glede na obrazloženo je revizijsko sodišče sodbi sodišč druge in prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (drugi odstavek 380. člena ZPP). Sodišče bo tako moralo v novem sojenju najprej ugotoviti navedene okoliščine in presoditi, ali so izpolnjeni pogoji za pridobitev lastninske pravice na parceli št. 6132/5, k.o. .., na podlagi 25. člena ZTLR. Če bo sodišče presodilo, da so ti pogoji izpolnjeni, bo moralo v nadaljevanju še ugotoviti, ali parcela št. 6132/3, k.o. .., predstavlja funkcionalno zemljišče prizidka in če, kolikšen del te parcele ima takšen status. Pri določitvi obsega funkcionalnega zemljišča si lahko sodišče pomaga med drugim tudi s kriteriji za določitev funkcionalnega zemljišča k stavbi v etažni lastnini. V konkretnem primeru gre sicer za enostanovanjsko stavbo, vendar ni razlogov, da sodišče ne bi uporabilo enakih kriterijev za določitev funkcionalnega zemljišča k stavbi v etažni lastnini in enostanovanjski stavbi (slednja lahko postane stavba v etažni lastnini že z enostranskim pravnim poslom in vpisom v zemljiško knjigo).(2) Prav tako bo treba tožencu omogočiti, da z vidika pravne kvalifikacije revizijskega sodišča navaja nova dejstva in dokaze (morebitne prostorske in druge upravne akte ter upravna dovoljenja), saj so se šele na revizijski stopnji pokazali pravni vidiki, ki jih toženec ob vsej skrbnosti ni mogel predvideti.

11. Na podlagi tretjega odstavka 165. člena ZPP je revizijsko sodišče odločitev o revizijskih stroških pridržalo za končno odločbo.

Op. št. (1): Ustaljeno stališče sodne prakse, sicer v zvezi s pravnoposlovnimi pridobitnimi načini, je, da lahko posameznik pridobi lastninsko pravico ali pravico uporabe na funkcionalnem zemljišču, ne glede na to, ali je bilo to zemljišče predmet pogodbe. Primerjaj npr. odločbi VS RS II Ips 259/2008 z dne 15. 3. 2012 in II Ips 724/2008 z dne 19. 1. 2012. Op. št. (2): Primerjaj odločbo VS RS II Ips 724/2008 z dne 19. 1. 2012.