Jedro

Ko sodišče na podlagi ugovora dolžnika, za katerega ugotovi, da je utemeljen, razveljavi sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine in sklene, da bo o zahtevku in stroških odločeno v pravdnem postopku, mora pri tem navesti tudi pravdno sodišče, saj ta odločitev spada v izrek sklepa.

Izrek

Pritožba upnika se zavrne kot neutemeljena in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje razveljavilo sklep o izvršbi z dne 4.1.2000, opr.št. Ig 1999/00972, v delu, s katerim je dovoljena izvršba, to je v 2. točki izreka; hkrati je sklenilo, da bo o zahtevku in stroških odločeno v pravdnem postopku (pri tem ni navedlo sodišča, ki bo odločalo v pravdnem postopku, čeprav takšna navedba spada v izrek izpodbijanega sklepa, vendar je očitno, da gre za Okrožno sodišče v Novi Gorici).

Proti navedenemu sklepu je upnik vložil pritožbo zaradi nepravilne uporabe materialnega prava; zatrjuje, da dolžnikov ugovor ni obrazložen, da bi moral pred izdajo izpodbijanega sklepa podati odgovor na ugovor, da dolžnik ni reklamiral prejetega računa, s katerim je bila zaračunana opravljena storitev, ne držijo pa niti trditve v ugovoru, da naj bi upnikovi delavci pri izvedbi dela dolžniku uničili daljinski elektronski sklop.

Pritožba upnika ni utemeljena.

Po oceni pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno ravnalo, ker je na podlagi 2. odst. 53.čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) štelo, da je ugovor dolžnika utemeljen, zaradi česar je izdalo izpodbijani sklep. V zvezi s trditvijo v ugovoru, da naj bi upnik dolžniku povzročil stroške s tem, da je pri izvedbi del uničil daljinski elektronski sklop za brezžično vodenje, sicer dolžnik ni podal pobotne izjave, vendar je po oceni pritožbenega sodišča s tem navedel pravno pomembno dejstvo po 2. odst. 53.čl. ZIZ in predložil dokaz (dopis z dne 16.9.1999). Upnik sicer pravilno opozarja v pritožbi, da dolžnik ni reklamiral opravljene storitve, katere vrednost je predmet računa št. 975255, da pa je sporno dejansko stanje v smeri po dolžniku zatrjevane škode, kaže nenazadnje tudi okoliščina, da je tudi upnik za ugotovitev teh dejstev predlagal zaslišanje treh prič. Utemeljena pa ni pritožbena trditev v smeri, da bi moral pred odločitvijo sodišča upnik podati odgovor na ugovor, saj je ta faza postopka predvidena le v primeru ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova (57.čl. ZIZ), ne pa v primeru ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, kot je v obravnavanem primeru. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo upnika na podlagi 2. točke 365.čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15.čl. ZIZ zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.