Jedro

Čeprav se izpodbija sklep uprave nasprotnega udeleženca, pritožba neutemeljeno uveljavlja, da bi se veljavnost sklepa morala presojati po določbah ZGD-1. Ne gre za spor med članskimi pravicami delničarjev/družbenikov in pravico gospodarske družbe oziroma javnega zavoda do nemotenega tekočega poslovanja in delovanja, ampak za kolektivni delovni spor, katerega neposredni predmet ni sama kolektivna pogodba, ampak sklep nasprotnega udeleženca, s katerim je razglasil kolektivno pogodbo za nično. Predmet kolektivnega spora je le presoja veljavnosti izpodbijanega sklepa nasprotnega udeleženca, ne pa tudi veljavnost kolektivnega dogovora, zato se sodišču prve stopnje ni bilo potrebno opredeljevati do navedb nasprotnega udeleženca o ničnosti Kolektivnega dogovora.

Ustaljeno stališče sodne prakse je, da je stopnja obrazloženosti stroškovne odločitve nižja. Čeprav je šlo pri odločitvi za pravno vprašanje, to še ne pomeni, da bi se moralo šteti, da gre za manj zahteven spor. Ker ne gre le za vprašanje o dopustnosti predloga, ampak je šlo za širšo materialnopravno presojo, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da je šlo za srednje zahteven kolektivni delovni spor ter posledično pravilno odmerilo stroške na sredini razpona iz tar. št. 17 v povezavi s 3. točko tar. št. 7 OT, tj. v višini 900 točk.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

II.Nasprotni udeleženec in predlagatelj sama krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

III.Nasprotni udeleženec sam krije svoje stroške revizijskega postopka, predlagatelju pa mora v 8 dneh, od vročitve te sodbe, povrniti njegove stroške revizijskega postopka v znesku 1.005,40 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od naslednjega dne po izteku paricijskega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je sklep nasprotnega udeleženca, objavljen v Ur. l. RS, št. ... dne ..., ničen (I. točka izreka) in nasprotnemu udeležencu naložilo, da predlagatelju plača stroške postopka v znesku 2.769,52 EUR (II. točka izreka).

2.Zoper sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje nasprotni udeleženec. Predlaga spremembo sodbe tako, da se predlog zavrne oziroma da se sodba razveljavi in vrne zadeva v nov postopek. Sodišče prve stopnje je presojalo veljavnost sklepa uprave, ni pa presojalo veljavnosti Kolektivnega dogovora. Kljub temu je pri presoji stvarne pristojnosti obravnavalo vsebino Kolektivnega dogovora, hkrati pa je ugotovilo, da ničnost tega dogovora ni predmet tega spora. Ugotovitve posledično niso jasne (kršitev 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP). Nasprotni udeleženec je podal razloge za ničnost Kolektivnega dogovora, zato bi se sodišče prve stopnje do tega moralo opredeliti kot do predhodnega vprašanja. Če bi presojalo veljavnost Kolektivnega dogovora, bi ugotovilo, da je ničen, posledično pa bi moralo zahtevek zavrniti. Sklep uprave, s katerim je ugotovljena ničnost Kolektivnega dogovora, ne predstavlja enostranske odpovedi, ki bi bila v nasprotju s 16. členom Zakona o kolektivnih pogodbah (ZKolP), ampak gre za ugotovitveni sklep, Kolektivni dogovor pa je ničen tudi brez tega od samega začetka njegove sklenitve. Sodišče prve stopnje bi moralo ničnost sklepa uprave presojati na podlagi določb Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1), predlagatelj pa s tem v zvezi ni podal trditev. Predlagatelj za spor ni imel pravnega interesa. Če bi sindikat ali delavci menili, da so jim kršene pravice iz Kolektivnega dogovora, bi lahko to uveljavljali z dajatvenim zahtevkom, zato niso upravičeni do ugotovitvenega. Napačna in neobrazložena je tudi odločitev o stroških postopka. Sodišče prve stopnje ne pojasni, zakaj je šlo za srednje zahteven spor. Ker je šlo le za pravno vprašanje, izvedena sta bila le dva naroka, gre za manj zahteven spor. Priglaša stroške pritožbe.

3.Predlagatelj v odgovoru na pritožbo predlaga zavrnitev pritožbe in priglaša stroške pritožbe.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.V predmetni zadevi je sodišče prve stopnje ugotovilo ničnost sklepa uprave nasprotnega udeleženca, s katerim je uprava ugotovila, da je Kolektivni dogovor ničen. Sodišče druge stopnje je na pritožbo nasprotnega udeleženca sodbo s sklepom X Pd 382/2024 razveljavilo in predlog zavrglo, ker je ocenilo, da predlagatelj nima pravnega interesa za tovrstni zahtevek, saj zatrjevane pravne negotovosti, ali bo nasprotni udeleženec spoštoval Kolektivni dogovor, s postavljenim zahtevkom ne more odpraviti. Predlagatelj je zoper navedeno odločitev vložil revizijo, kateri je bilo ugodeno. Vrhovno sodišče je v sklepu VIII Ips 9/2025 pojasnilo, da predlagatelj ima pravni interes za postavljeni zahtevek, saj se na ta način odpravi negotovost glede dolžnosti nasprotnega udeleženca, da spoštuje Kolektivni dogovor in delavcem zagotovi uresničevanje pogodbeno dogovorjenih pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ter sodišču druge stopnje vrnilo zadevo v nov postopek in pridržalo odločitev o stroških revizijskega postopka za končno odločbo.

6.Pritožba neutemeljeno uveljavlja, da razlogi sodišča prve stopnje niso jasni. Sodišče prve stopnje je štelo, da je nasprotni udeleženec z razglasitvijo Kolektivnega dogovora za ničnega dejansko dosegel učinek enostranske predčasne odpovedi, zaradi česar gre za kolektivni spor iz točke a) 6. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1). Pojasnilo je, da ima predlagatelj pravni interes za ugotovitveni zahtevek, ki je v tem, da se doseže izvrševanje kolektivnega dogovora in se odpravi pravna negotovost. Delavci so zaradi spornega sklepa v nejasnem delovnopravnem položaju, ker obstaja nevarnost, da se ne bodo spoštovale pravice, ki so jim zagotovljene v Kolektivnem dogovoru. Poudarilo je, da je predmet spora le presoja veljavnosti sklepa z dne 29. 8. 2023 v smislu izvrševanja kolektivne pogodbe, ne pa tudi veljavnost Kolektivnega dogovora. Sodišče prve stopnje je tako navedlo jasne razloge za sprejeto odločitev, zato je neutemeljen očitek o kršitvi iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

7.Neutemeljeni so tudi pritožbeni očitki o kršitvi materialnega prava in bistvenih kršitvah pravil postopka, ker sodišče prve stopnje ni presojalo ugovora nasprotnega udeleženca o ničnosti Kolektivnega dogovora. Predmet tega kolektivnega spora je le presoja veljavnosti izpodbijanega sklepa nasprotnega udeleženca z dne 29. 8. 2023 ne pa tudi veljavnost kolektivnega dogovora,

7.zato se sodišču prve stopnje ni bilo potrebno opredeljevati do navedb nasprotnega udeleženca o ničnosti Kolektivnega dogovora.

Čeprav se izpodbija sklep uprave nasprotnega udeleženca, pritožba neutemeljeno uveljavlja, da bi se veljavnost sklepa morala presojati po določbah ZGD-1. Ne gre za spor med članskimi pravicami delničarjev/družbenikov in pravico gospodarske družbe oziroma javnega zavoda do nemotenega tekočega poslovanja in delovanja, ampak za kolektivni delovni spor, katerega neposredni predmet ni sama kolektivna pogodba, ampak sklep nasprotnega udeleženca, s katerim je razglasil kolektivno pogodbo za nično. Gre torej za spor o veljavnosti kolektivne pogodbe in posredno o izvrševanju kolektivne pogodbe, kot je to pojasnilo že Vrhovno sodišče v sklepu VIII Ips 9/2025, zato je sodišče prve stopnje pravilno izhajalo iz določb ZKolP in ne ZGD-1. Sklicevanje na sodbo VSL I Cpg 502/2022 je neutemeljeno, saj ne gre za primerljivo situacijo. V navedeni zadevi je tožnik izpodbijal veljavnost sklepov, sprejetih na korespondenčni seji, zaradi zatrjevanih nepravilnosti pri sklicu in odločanju na korespondenčni seji, torej je šlo za gospodarski spor in ne za presojo veljavnosti sklepa o razglasitvi kolektivne pogodbe za nično.

9.Sodišče prve stopnje je ustrezno obrazložilo tudi odločitev o stroških postopka. Ustaljeno stališče sodne prakse je, da je stopnja obrazloženosti stroškovne odločitve nižja. Čeprav je šlo pri odločitvi za pravno vprašanje, to še ne pomeni, da bi se moralo šteti, da gre za manj zahteven spor. Ker ne gre le za vprašanje o dopustnosti predloga, ampak je šlo za širšo materialnopravno presojo, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da je šlo za srednje zahteven kolektivni delovni spor ter posledično pravilno odmerilo stroške na sredini razpona iz tar. št. 17 v povezavi s 3. točko tar. št. 7 Odvetniške tarife (OT), tj. v višini 900 točk.

10.Ker niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi niti pritožbeni razlogi, na katere se pazi po uradni dolžnosti, je sodišče druge stopnje pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

11.Nasprotni udeleženec s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Prav tako krije svoje stroške pritožbenega postopka nasprotni udeleženec, saj z njo ni prispeval k odločitvi sodišča druge stopnje, zato ne gre za strošek, ki bi bil potreben za postopek (prvi odstavek 155. člena ZPP). Mora pa nasprotni udeleženec predlagatelju povrniti stroške revizijskega postopka, svoje pa krije sam (prvi odstavek 154. člena ZPP). Ob upoštevanju OT predlagatelju za revizijo pripada 1.350 točk (tar. št. 16/6 OT) in 23,5 točk za materialne stroške, kar glede na vrednost odvetniške točke (0,60 EUR) in 22 % DDV znaša 1.005,40 EUR.

-------------------------------

1Prim. točko 14 in 16 sklepa VIII Ips 9/2025.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (2004) - ZDSS-1 - člen 6, 6-a Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 339, 339/2, 339/2-14

Podzakonski akti / Vsi drugi akti

Odvetniška tarifa (2015) - tarifna številka 7, 7-3, 17

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.