Jedro

Zastopnikovi pravni posli, sklenjeni v imenu zastopanega in v mejah pooblastil, imajo pravni učinek neposredno nasproti zastopanemu, torej zavezujejo zastopanega in drugo pogodbeno stranko.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na plačilo zneska 341.782,75 ATS z zamudnimi obrestmi in podrejeni zahtevek na plačilo tolarske protivrednosti istega zneska. Ugotovilo je, da je imela tožeča stranka pogodbeno razmerje s Smučarsko zvezo Jugoslavije, ne pa s toženo stranko, ki zato ni pasivno legitimirana v tem sporu.

Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožeče stranke in potrdilo sodbo prve stopnje. Oprlo se je na pogodbi, ki ju je tožeča stranka sklenila s Smučarsko zvezo Jugoslavije, Jugoslavnskim smučarskim skladom dne 7.6.1985 in 3.4.1987 ter na izpovedbo priče M.Z. Ugotovilo je. da je tožeča stranka na podlagi teh pogodb opravila storitve, na katere se nanaša ta spor. Tožena stranka je nasproti tožeči nastopala kot pooblaščenka Smučarske zveze Jugoslavije in je v njenem imenu in za njen račun upravljala s sredstvi Jugoslovanskega smučarskega sklada. Za obveznosti iz pogodbe pa ni odgovoren pooblaščenec, to je tožena stranka, temveč pooblastitelj, to je Smučarska zveza Jugoslavije. Tožeča stranka je vedela, da nastopa tožena stranka kot pooblaščenka Smučarske zveze Jugoslavije.

Proti tej sodbi vlaga tožeča stranka revizijo. Uveljavlja vse revizijske razloge po 385.čl. ZPP in predlaga, da revizijsko sodišče izpodbijano sodbo spremeni in tožbenemu zahtevku ugodi, podredno pa, da obe sodbi razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da je napačno stališče, da je imela tožeča stranka pogodbeno razmerje s Smučarsko zvezo Jugoslavije. Opozarja, da so ugotovitve, da se sporni računi nanašajo na Smučarsko zvezo Jugoslavije, v nasprotju s podatki spisa. Trdi, da je Smučarska zveza Jugoslavije obstajala le na papirju, vse posle pa je opravljala tožena stranka. Navaja, da je tožena stranka delala po pooblastilu Smučarske zveze Jugoslavije. Opozarja na dejstvo, da je tožena stranka priznala svojo pasivno legitimacijo. Sklicuje se na določbe 89., 91. , 92. in 93 čl. ZOR, med tem ko že 94.čl. tega zakona navaja, da ne pride v poštev. Toženi strani očita nekorektnost. Navaja, da je opravljala storitve za potrebe reprezentance, ne pa za Smučarsko zvezo Jugoslavije. Vsebina računov kaže, da gre za poslovanje med tožečo in toženo stranko. Direktni naročniki so bili samo direktorji alpskih in nordijskih reprezentanc, ki so predstavljali toženo stranko. Napačno je, da se daje pomen dejstvu, da med strankama ni pogodbe, saj tožena stranka odgovarja za vse tisto, kar so naročili njeni funkcionarji bodisi v okviru Smučarske zveze Jugoslavije, bodisi za toženo stranko, vsekakor po pooblastilu, ki je zanesljivo obstojalo med toženo stranko in Smučarsko zvezo Jugoslavije.

Tožena stranka na revizijo ni odgovorila in Javni tožilec Republike Slovenije se o njej ni izjavil ( 3. odst. 390.čl. ZPP).

Revizija ni utemeljena.

Tožeča stranka ne osporava ugotovitve, da je tožena stranka nastopala v razmerju z njo kot pooblaščenka Smučarske zveze Jugoslavije, saj se v reviziji celo sklicuje na to dejstvo. Meni, da je tožena stranka prav zato neposredno odgovorna za izpolnitev prevzetih obveznosti ter se pri tem opira zlasti na listine, ki jih je predložila sodišču v dokazne namene. Vendar to stališče tožeče stranke pravno ni utemeljeno. Učinke zastopanja ureja 85.čl. zakona o obligacijskih razmerjih in sicer tako, da imajo zastopnikovi pravni posli, sklenjeni v imenu zastopanega in v mejah pooblastil, pravni učinek neposredno nasproti zastopanemu, torej zavezujejo zastopanega in drugo pogodbeno stranko. V postopku na prvi in drugi stopnji je bilo ugtovljeno na podlagi izpovedbe priče M.Z., takratnega poslovodje tožeče stranke, da je tožeča stranka opravljala posle, na katere se nanašajo sporni računi, na podlagi pogodbe s Smučarsko zvezo Jugoslavije. Nadalje je bilo ugotovljeno na podlagi 2. člena Samoupravnega sporazuma (B 10), da je Smučarska zveza Jugoslavije pooblastila toženo stranko, da v njenem imenu in za njen račun upravlja s sredstvi Jugoslovanskega smučarskega sklada ter opravlja vsa finančna, administrativna, tehnična in druga opravila v zvezi z upravljanjem in razpolaganjem s sredstvi. Podlaga za opravljanje poslov, na katere se nanašajo sporni računi, pa sta bili pogodbi med tožečo stranko in Smučarsko zvezo Jugoslavije, Jugoslovanskim smučarskim skladom z dne 7.6.1985 in 3.4.1987 ( B 3 in B 4). Glede na take ugotovitve, ki jih na revizijski stopnji ni mogoče izpodbijati (3. odst. 385.čl. ZPP), je pravno pravilno stališče prve in druge stopnje, da tožena stranka v tem sporu ni pasivno legitimirana, ker je nastopala kot pooblaščenka Smučarske zveze Jugoslavije in je tožeča stranka to vedela (priča M.Z.).

Res se vsi računi in ostale listine, ki jih je predložila tožeča stranka, glasijo na toženo stranko, vendar to glede na prej navedene ugotovitve ni bistveno. Očitno sta obe stranki sprejeli kot tehniko svojega poslovanja naslavljanje računov neposredno na toženo stranko, ki je na podlagi pooblastila upravljala s sredstvi Jugoslovanskega smučarskega sklada. V nasprotju s tem, kar navaja tožeča stranka, pa je iz vsebine listin razvidno, da se nanašajo na člane in funkcionarje reprezentanc, te pa so bile jugoslovanske in ne slovenske reprezentance, četudi je šlo le za osebe slovenske narodnosti. Vsebina listin torej ne potrjuje stališča tožeče stranke, da so bile storitve namenjene toženi stranki. Nadalnji revizijski očitek, postavljen v zvezi s tem, namreč da prvostopna sodba navaja, da so bili računi izstavljeni na Smučarsko zvezo Jugoslavije, je v nasprotju z dejstvi. Te ugotovitve namreč v sodbi prve stopnje ni, pač pa sodba prve stopnje ugotavlja, da vsa dejanja, ki se nanašajo na sporne račune, izvirajo iz pooblastila Jugoslovanske smučarske zveze. Ta ugotovitev ni protispisna in nima takega pomena, kot ji ga pripisuje tožena stranka v reviziji.

Ko tožeča stranka vstraja pri stališču, da je za obveznosti iz medsebojnega poslovanja odgovorna tožena stranka in ne Smučarska zveza Jugoslavije, prezre, da je v tem sporu sama prva opozorila na pravno razmerje s Smučarsko zvezo Jugoslavije, ko je ugovor tožene stranke o neplačanih sponzorskih prispevkih zavrnila s sklicevanjem na Smučarsko zvezo Jugoslavije. Sponzorsko razmerje pa temelji na istih pogodbah, na podlagi katerih je tožeča stranka opravljala svoje turistične in organizacijske storitve za smučasrko reprezentanco Jugoslavije. Zato je treba z istimi merili presojati vse medsebojne obveznosti.

Okoliščina, da je tožena stranka sprva priznavala pasivno legitimacijo, ni odločilna. Stranka ima pravico spremeniti svoje navedbe, sodišče pa je dolžno ugotoviti dejstva in na podlagi svojih ugotovitev presoditi spor.

Uveljavljani revizijski razlogi niso podani, prav tako ne razlogi, na katere pazi revizijsko sodišče po uradni dolžnosti (386.čl. ZPP). Zato je revizijsko sodišče revizijo tožeče stranke zavrnilo kot neutemeljeno.