Jedro

Za preložitev naroka bi bili izpolnjeni pogoji le v primeru, če bi bili izkazani upravičeni razlogi, med katerimi so v določenih primerih tudi zdravstveni razlogi, za kar pa bi morala tožnica nujno predložiti predpisano zdravniško opravičilo.

Podlaga upravnikove odgovornosti bi sicer lahko bila podana tudi na podlagi pravil o nepogodbeni odškodninski odgovornosti, npr. v primeru kršitev oziroma opustitev zakonsko določenih dolžnosti v zvezi z vzdrževanjem skupnih delov večstanovanjske stavbe.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z obravnavano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke, da ji mora tožena stranka plačati 10.000,00 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 13. 12. 2012 do plačila.

2. Tožeča stranka se zoper sodbo pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in predlaga razveljavitev sodbe ter novo sojenje, v katerem naj se izvedejo vsi predlagani dokazi. Navaja, da sodišče ni zaslišalo tožeče stranke, ki se je opravičila in ni mogla priti na glavno obravnavo. Zaslišanje tožeče stranke je ključnega pomena za zadevo in njeno kavzo, ker je ona obveščala toženo stranko o škodi, ki je nastala vsled zamakanja v stanovanje. Pritožnica meni, da zaradi tega dejansko stanje zadeve ni v zadostni meri raziskano.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Edini pritožbeni očitek sodbi je v tem, da sodišče ni zaslišalo tožnice, ki se je opravičila, ker ni mogla priti na glavno obravnavo. Po pregledu spisa pritožbeno sodišče ugotavlja, da se tožnica ni udeležila glavne obravnave 14. 3. 2017, kljub temu, da je bila nanjo pravilno in pravočasno povabljena tudi z vabilom za zaslišanje. Pooblaščenec tožnice je na glavni obravnavi povedal, da mu je sporočila, da je zbolel otrok. Preložitve naroka za glavno obravnavo zaradi zaslišanje tožnice ni predlagal. Tudi sicer bi bili izpolnjeni pogoji za preložitev naroka le v primeru, če bi bili izkazani upravičeni razlogi, med katerimi so v določenih primerih tudi zdravstveni razlogi, za kar pa bi morala tožnica nujno predložiti predpisano zdravniško opravičilo (drugi odstavek 115. člena ZPP). Prvostopenjsko sodišče zato ni kršilo določb ZPP, ker tožnice v postopku ni zaslišalo. Pritožbeno sodišče še dodaja, da bi moralo prvostopenjsko sodišče tudi sicer zavrniti dokazni predlog z zaslišanjem tožnice zaradi pomanjkljive trditvene podlage o obstoju odškodninske odgovornosti tožene stranke, t.i. informativni dokazi namreč po stališču sodne prakse niso dovoljeni.

5. Pritožbeno sodišče preizkusi sodbo prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa pazi po uradni dolžnosti na nekatere bistvene kršitve določb pravdnega postopka in na pravilno uporabo materialnega prava (drugi odstavek 350. člena ZPP). Ob preizkusu po uradni dolžnosti pritožbeno sodišče ni ugotovilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in tudi materialno pravo je pravilno uporabljeno. Tožnica je v tožbi zahtevala od tožene stranke kot upravnika stavbe na J. povračilo škode zaradi vdora vode v stanovanje. Odškodninsko odgovornost tožene stranke je tožnica utemeljila s trditvami o kršitvi pogodbene obveznosti po sklenjenih pogodbah o hišniških delih in o opravljanju upravniških storitev (priloga B3). Iz omenjenih pogodb izhaja, da je pogodbi, ki se nanašata tudi na stanovanjsko stavbo J., sklenil s toženo stranko etažni lastnik X., d. o. o. in ne tožnica. Tožena stranka zato ne odgovarja tožnici zaradi morebitne kršitve pogodbenih obveznosti, ki bi izhajale iz navedenih pogodb. Tožnica ni zatrjevala niti dokazovala, da bi omenjeni pogodbi učinkovali tudi v razmerju do nje. Podlaga upravnikove odgovornosti bi sicer bila lahko podana tudi na podlagi pravil o nepogodbeni odškodninski odgovornosti, npr. v primeru kršitev oziroma opustitev zakonsko določenih dolžnosti v zvezi z vzdrževanjem skupnih delov večstanovanjske stavbe1. Glede tega pa prvostopenjsko sodišče pravilno ugotavlja pomanjkljivo trditveno podlago o obstoju predpostavk odškodninske odgovornosti, zato je tožba v tem delu nesklepčna, na kar je obširno opozorila že tožena stranka v odgovoru na tožbo.

6. Ker je odločitev sodišča pravilna in zakonita, je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo in potrdilo sodbo (353. člen ZPP).

1 Naloge upravnika, med katerimi je tudi skrb za redno vzdrževanje in obratovanje skupnih delov, ureja 118. člen Stvarnopravnega zakonika.