Jedro

Subvencij za vgradnjo sodobnih kurilnih naprav na biomaso in toplotnih črpalk ne bo mogoče dobiti na območju, ki bo skladno s občinskimi akti predvideno za daljinsko ogrevanje ali uporabo zemeljskega plina. S podano omejitvijo sta očitno tako izdajatelj Odloka o načrtu za kakovosti zraka na območju Mestne občine Ljubljana, kot tudi izdajatelj Javnega poziva zasledovala cilj, da bi do nepovratnih finančnih spodbud v večji meri prišli tisti upravičenci, ki nimajo možnosti priklopa na daljinsko ogrevanje oziroma zemeljski plin in so zato za ogrevanje še vedno prisiljeni uporabljati načine, pri katerih se v ozračje spuščajo delci PM10. Kot izhaja iz Odloka je namreč namen te omejitve zmanjšanje onesnaženosti zraka z delci PM10, in sicer na način, da bodo do nepovratnih finančnih spodbud za toplotne črpalke v čim večjem obsegu upravičeni tisti upravičenci, ki nimajo možnosti priklopa na daljinsko ogrevanje ali zemeljski plin in zato za ogrevanje še vedno uporabljajo ogrevalne naprave, ki obremenjujejo zrak, oziroma na način, da se upravičence, ki imajo možnost priklopa na daljinsko ogrevanje ter zemeljski plin, spodbudi k priklopu na te sisteme.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila vlogo tožnika 36001-12386/2018 z dne 17. 8. 2018 za pridobitev nepovratne finančne spodbude za ukrep vgradnje toplotne črpalke za centralno ogrevanje stanovanjske stavbe. Gre za vlogo na Javni poziv 54SUB-OB17 Nepovratne finančne spodbude občanom za nove naložbe rabe obnovljivih virov energije in večje energetske učinkovitosti stanovanjskih stavb (v nadaljevanju Javni poziv) za investicijo na stavbi z naslovom A., ki stoji na parceli št. 502/15, k.o. .... Toženka navaja četrti odstavek 1C točke - vgradnja toplotne črpalke za centralno ogrevanje stanovanjske stavbe in določbe 2. člena in 4. člena Odloka o načrtu za kakovosti zraka na območju Mestne občine Ljubljana (v nadaljevanju Odlok MOL), ki jih citira. Na obravnavani parceli je skladno s podatki, ki jih toženki zagotavlja Mestna občina Ljubljana (v nadaljevanju MOL), kot prednostni način ogrevanja določeno daljinsko ogrevanje ali uporaba zemeljskega plina, zato centralno ogrevanje stanovanjske stavbe skladno z določili Javnega poziva in Odloka ne more biti dodeljena. Tožnik je bil s poročilom o ugotovitvah seznanjen in je vložil ugovor, do katerega se toženka v obrazložitvi izpodbijane odločbe opredeli in navedbe zavrne.

2. Tožnik se z odločitvijo ne strinja in jo izpodbija s tožbo iz razlogov nepravilne uporabe materialnega prava, nepravilno oz. nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in bistvenih kršitev pravil postopka. Odlok MOL zgolj napotuje na drug pravni predpis, ki bi naj kot prednostni način ogrevanja določal bodisi daljinsko ogrevanje ali zemeljski plin in ne določa območij. Tožnik meni, da dejanska ureditev določanja prednostnih načinov ogrevanja na posameznih območjih ne temelji na zakonski podlagi, saj MOL prednostni način ogrevanja določa samovoljno in sicer tako, da toženki na parcelo natančno sporoča podatke o dejanski infrastrukturi za ogrevanje. Pravno moč določanja prednostnih načinov ogrevanja ima samo bodisi občinski akt ali lokalni energetski koncept in to je Odlok o prioritetni rabi energentov na območju MOL, ki je lex specialis in določa prioritetni način ogrevanja v obliki vrstnega reda uporabe energentov po eksplicitno določenem vrstnem redu. Ogrevanje z geotermalno energijo s toplotno črpalko je na višjem prioritetnem vrstnem redu, t.j. na 4. mestu glede na oskrbo z zemeljskim plinom, ki je na 5. mestu. Le slednji predstavlja pravni temelj za določanje prioritetnega načina odločanja. Nikakor to ne more biti stvar enostranskega sporočanja pristojnih oseb na MOL. Tolmačenje 4. člena Odloka o prioritetni rabi energentov na območju MOL pripelje do sklepa, da ima tudi na območju, kjer je stavbno zemljišče v naravi opremljeno z zemeljskim plinom, prednost ogrevanje s toplotnimi črpalkami iz geotermalne energije. Tožeča stranka namreč spreminja ogrevanje iz obstoječega (kurilno olje) na energent z višjo prioriteto in sicer na po prioriteti tisto, ki je višja od oskrbe zemeljskim plinom. Sklicuje se še na odgovor svetnici na Odboru za gospodarske javne službe in promet MOL glede razlikovanja toplotnih črpalk, da je na območju plinovodnega omrežja priključitev nanj prednostna samo pred toplotnimi črpalkami, ki uporabljajo aerotermalno energijo (okoljski zrak), ne pa tudi pred toplotnimi črpalkami, ki uporabljajo hidrotermalno in geotermalno energijo. Po mnenju tožnika je ravno vgrajen tip toplotne črpalke (na geotermalno energijo) bistven za odločitev o dodelitvi subvencije. Sodišču predlaga, da prouči zakonodajo na tem področju, da izvede dokaze (predlaga zaslišanje tožnika) in da izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne toženki v ponovno odločanje, kateri naj tudi naloži plačilo stroškov postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3. V odgovoru na tožbo toženka prereka vse navedbe tožnika. Sklicuje se na besedilo Javnega poziva in Odlok MOL. Glede očitka o napačni uporabi materialnega prava, da naj bi toženka morala uporabiti Odlok o prioritetni uporabi energentov za ogrevanje na območju MOL kot lex specialis, toženka odgovarja, da je pri odločanju v upravnem postopku vezana na načelo zakonitosti (6. člen Zakona o splošnem upravnem postopku, v nadaljevanju ZUP). Nesporno ima MOL sprejet lokalni energetski koncept, ki definira območja prednostnega načina ogrevanja v širšem kontekstu, kot širša območja in ne na zemljiško parcelo natančno. Skladno z Odlokom MOL pa je MOL tisti, ki toženki zagotovi podatke o mejah območij, kjer so določeni prednostni načini ogrevanja, na zemljiško parcelo natančno, kar mora toženka skladno z načelom zakonitosti upoštevati. Sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne, tožniku pa naloži plačilo stroškov postopka.

4. Tožba ni utemeljena.

5. Sodišče sodi, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita. Tožena stranka je za svojo odločitev navedla pravilne in utemeljene razloge in se sodišče z njimi strinja ter jih posebej ne ponavlja, v skladu z določbo drugega odstavka 71. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), glede tožbenih navedb pa sodišče še dodaja:

6. V predmetni zadevi je sporna odločitev tožene stranke, ki je zavrnila vlogo tožnika na predmetni Javni poziv za pridobitev nepovratne finančne spodbude za ukrep vgradnje toplotne črpalke za centralno ogrevanje stanovanjske stavbe. Iz besedila Javnega poziva nesporno izhaja, da nepovratna finančna spodbuda za naložbo vgradnje toplotne črpalke za centralno ogrevanje stanovanjske stavbe na območju s sprejetim Odlokom o načrtu za kakovost zraka ne more biti dodeljena, kolikor občinski akt ali lokalni energetski koncept določa na tem območju drug prednostni način ogrevanja (četrti odstavek 1. C točke Javnega poziva). V obravnavani zadevi gre za investicijo (vgradnjo toplotne črpalke) v stanovanjski objekt tožnika, ki stoji na parcelni št. 502/15 k.o. ... v Mestni občini Ljubljana (MOL). Odlok o načrtu za kakovost zraka na območju MOL (Odlok MOL), kjer leži predmetna nepremičnina, določa kot prednostni način ogrevanja daljinsko ogrevanje ali uporabo zemeljskega plina (drugi odstavek 4. člena Odloka). Po četrtem odstavku 4. člena Odloka občina za namen dodeljevanja subvencij zagotovi toženki podatke o mejah območij, kjer je kot prednostni način ogrevanja določeno daljinsko ogrevanje ali uporaba zemeljskega plina na zemljiško parcelo natančno.

7. V obravnavani zadevi dejansko stanje med strankama ni sporno. Tako ni sporno, da se tožnikova vloga nanaša na pridobitev nepovratne finančne spodbude, kot izhaja iz Javnega poziva, to je za pridobitev finančne spodbude za vgradnjo toplotne črpalke za centralno ogrevanje stanovanjske stavbe. Prav tako ni sporno, da gre v konkretni zadevi za investicijo (vgradnjo toplotne črpalke) v stavbo na naslovu A., ki leži na parc. št. 502/15, k.o. ..., to je na območju, kjer je kot prednostni način ogrevanja določeno daljinsko ogrevanje ali uporaba zemeljskega plina.

8. Sporno med strankama pa je, ali je toženka zaradi neizpolnjevanja pogojev iz Javnega poziva utemeljeno zavrnila tožnikovo vlogo za pridobitev nepovratne finančne spodbude - vgradnja toplotne črpalke za centralno ogrevanje stanovanjske stavbe glede na omejitev iz Odloka MOL. Posledično je torej sporna uporaba Odloka MOL (in s tem tudi pogoji za dodelitev spodbude iz Javnega poziva), konkretno iz drugega odstavka 4. člena Odloka MOL izhajajoča omejitev, da v primerih, ko je z občinskim aktom ali lokalnim energetskim konceptom kot prednostni način ogrevanja stavb določeno uporaba zemeljskega plina, upravičenci do spodbud niso upravičeni do spodbud za zamenjavo kotlov na vse vrste goriva z novimi kotli na lesno biomaso in vgradnjo električnih toplotnih črpalk. Tožnik namreč meni, da za omejitev pridobitve nepovratne finančne spodbude za toplotno črpalko, ki jo vgrajuje, ki uporablja geotermalno energijo, ni pravne podlage, zlasti ob upoštevanju Odloka o prioritetni rabi energentov na območju MOL kot lex specialis. Slednje po mnenju tožnika pripelje do sklepa, da ima tudi na območju, kjer je stavbno zemljišče v naravi opremljeno z zemeljskim plinom, prednost ogrevanje s toplotnimi črpalkami iz geotermalne energije, kar je po njegovem bistveno za odločitev.

9. Po sodni presoji pa je v zadevi bistvena predvsem vsebina Javnega poziva, ki v četrtem odstavku 1. C točke določa, da nepovratna finančna spodbuda za naložbo vgradnje toplotne črpalke za centralno ogrevanje stanovanjske stavbe na območju občin s sprejetim Odlokom o načrtu za kakovost zraka ne more biti dodeljena, če občinski akt ali lokalni energetski koncept določa na tem območju drug prednostni način ogrevanja (daljinsko ogrevanje ali uporaba zemeljskega plina). Glede na v obravnavanem primeru podano lego stavbe, kjer naj bi tožnik izvedel investicijo (območje MOL), je treba zato upoštevati Odlok MOL. Slednji v 2. členu določa, da je območje MOL območje obremenjenosti z delci PM10. V 4. členu Odlok MOL določa, da upravičenci do spodbud za zamenjavo kotlov na vse vrste goriv z novimi kotli na lesno biomaso in za vgradnjo električnih toplotnih črpalk za ogrevanje stavb iz predpisa, ki ureja spodbujanje učinkovite rabe energije in rabe obnovljivih virov energije, in predpisa, ki ureja zagotavljanje prihrankov energije pri končnih odjemalcih, do teh spodbud niso upravičeni na območju, kjer je z občinskimi akti ali lokalnim energetskim konceptom kot prednostni način ogrevanja stavb določeno daljinsko ogrevanje, razen če ti kotli niso namenjeni za daljinsko ogrevanje. Če je kot prednostni način ogrevanja določena uporaba zemeljskega plina, upravičenci niso upravičeni do spodbud za zamenjavo kotlov na vse vrste goriv z novimi kotli na lesno biomaso in vgradnjo električnih toplotnih črpalk (drugi odstavek). Občina zaradi dodeljevanja subvencij zagotavlja Eko skladu in ministrstvu, pristojnemu za energijo, podatke o meji območja iz 2. člena tega odloka na parcelo natančno in podatke o mejah območij, kjer je kot prednostni način ogrevanja določeno daljinsko ogrevanje ali uporaba zemeljskega plina, prav tako na zemljiško parcelo natančno (četrti odstavek).

10. Odlok MOL je bil sprejet na podlagi 24. člena Zakona o varstvu okolja (v nadaljevanju ZVO-1) ter 15. člena Uredbe, ki pooblaščata Vlado, da zaradi ravni onesnaženosti, v sodelovanju s občino, določi posamezno območje kot degradirano okolje ter določi program ukrepov za izboljšanje kakovosti okolja ali njegovih delov na tem območju. Iz Načrta kakovosti zraka na območju MOL, ki je kot priloga sestavni del Odloka MOL (v nadaljevanju: Priloga), in ki je bil pripravljen na podlagi opravljenih študij, izhaja, da je razlog za sprejem Odloka MOL ugotovitev, da na območju MOL koncentracija z delci PM10 presega mejne vrednosti. Iz Priloge nadalje izhaja, da so študije pokazale, da je eden glavnih virov onesnaženosti zraka tudi uporaba zastarelih kurilnih naprav za ogrevanje gospodinjstev, zaradi česar je bil v Odlok MOL umeščen tudi ukrep glede ogrevanja gospodinjstev. Ker se je za zmanjšanje onesnaženosti zraka z delci PM10 kot uspešna izkazalo daljinsko ogrevanje ter uporaba zemeljskega plina, so bili v Odloku MOL sprejeti tudi ukrepi, s katerimi bi se na daljinsko ogrevanje priključilo dodatne objekte, ter tudi ukrepi za aktivacijo že izvedenih priključkov gospodinjstev na zemeljski plin ter širitev plinovodnega omrežja. V posledici navedenega je bilo odločeno, da subvencij za vgradnjo sodobnih kurilnih naprav na biomaso in toplotnih črpalk ne bo mogoče dobiti na območju, ki bo skladno s občinskimi akti predvideno za daljinsko ogrevanje ali uporabo zemeljskega plina. S podano omejitvijo sta očitno tako izdajatelj Odloka MOL, kot tudi izdajatelj Javnega poziva zasledovala cilj, da bi do nepovratnih finančnih spodbud v večji meri prišli tisti upravičenci, ki nimajo možnosti priklopa na daljinsko ogrevanje oziroma zemeljski plin in so zato za ogrevanje še vedno prisiljeni uporabljati načine, pri katerih se v ozračje spuščajo delci PM10. Kot izhaja iz Odloka MOL ter Priloge je namreč namen te omejitve zmanjšanje onesnaženosti zraka z delci PM10, in sicer na način, da bodo do nepovratnih finančnih spodbud za toplotne črpalke v čim večjem obsegu upravičeni tisti upravičenci, ki nimajo možnosti priklopa na daljinsko ogrevanje ali zemeljski plin in zato za ogrevanje še vedno uporabljajo ogrevalne naprave, ki obremenjujejo zrak, oziroma na način, da se upravičence, ki imajo možnost priklopa na daljinsko ogrevanje ter zemeljski plin, spodbudi k priklopu na te sisteme.

11. Sodišče zato ne sledi razlogom tožbe, da ni bil uporabljen pravilni predpis in da bi odločitev morala temeljiti na Odloku o prioritetni rabi energentov na območju MOL, kot lex specialis, saj je vsebina Javnega poziva jasna in je predmetna odločitev skladna s pogoji Javnega poziva, ki napotuje na Odlok MOL. Sodišče glede na povedano sodi, da tožena stranka ni napačno uporabila materialnega prava, posledično pa tudi ni zagrešila zatrjevanih kršitev glede ugotovljenega dejanskega stanja in kršitev postopka. Slednjih tožnik konkretno niti ne pojasni, zato sodišče te očitke tudi kot pavšalne zavrača. Glede na pravilno uporabo določb Odloka MOL sodišče razloge tožbe, da je ravno vgrajen tip toplotne črpalke (na geotermalno energijo) bistven za odločitev o dodelitvi subvencije, zavrača kot brezpredmetne, saj nimajo podlage v vsebini Javnega poziva in Odloku MOL.

12. Ker sodišče sodi, da je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena, materialno pravo je pravilno uporabljeno, drugih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, pa sodišče ni ugotovilo, je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

13. Sodišče je v tem upravnem sporu odločilo brez glavne obravnave, ker relevantno dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo izpodbijane odločbe, med strankama ni sporno (prvi odstavek 59. člena ZUS-1), sporna je uporaba materialnega prava, ki pa je bilo pravilno uporabljeno. Tožnik zaradi očitkov o nepravilni uporabi materialnega prava sicer izpodbija tudi dejansko stanje in v tožbi predlaga svoje zaslišanje. Ker dokaznega predloga ni substanciral, ga je sodišče pozvalo, da pojasni, katera dejstva naj se dokažejo s ponujenim dokazom, vendar tožnik na poziv v postavljenem roku ni odgovoril. Zato sodišče dokazni predlog kot nesubstancirani zavrača. 14. Izrek o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1. Če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.