Jedro

Predvideni dostop do javne ceste za predmetno gradnjo ne posega na zemljišča tožnic. S tem pa so tudi po presoji sodišča pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja tudi glede minimalne komunalne oskrbe, ki se nanaša na dostop do javne ceste, izpolnjeni.

Izrek

I. Tožbi se ugodi. Odločba Upravne enote Maribor, št. 351-1154/2011/93 (7014) z dne 26. 2. 2016 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 285,00 € z DDV v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi, pod izvršbo.

III. Zahteva prizadete stranke za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je prvostopni organ v obnovljenem postopku odločil, da se odločba Upravne enote Maribor, št. 351-1154/2011/20 (7102) z dne 27. 2. 2012, s katero je bilo investitorju A.A. izdano gradbeno dovoljenje za rušitev obstoječega stanovanjskega objekta do nivoja kleti in gospodarskega poslopja ter gradnjo stanovanjske stavbe nad obstoječo kletjo, nadstrešnice in opornih zidov na zemljišču s parc. št. 193/9 k.o. …, pusti v veljavi (1. točka izreka). Z 2. točko izreka je bilo tožnicama naloženo, da trpita svoje stroške in da povrneta A.A. stroške v višini 315,37 €.

2. Postopek izdaje zgoraj navedenega gradbenega dovoljenja je bil s sklepom št. 351-1154/2011/30 (7126) z dne 9. 7. 2012, ki je postal pravnomočen dne 2. 10. 2013, na predlog tožnic obnovljen v obsegu, da se postopka udeležita tudi tožnici (9. točka 260. člena Zakona o splošnem upravnem postopku - v nadaljevanju ZUP).

3. Predmetno gradbeno dovoljenje je bilo izdano na podlagi projekta št. 013/2010 z datumom september 2010, ki ga je izdelala družba B. d.o.o. iz Rač in iz katerega je razvidno, da je dostop do gradnje od javne ceste prikazan po obstoječi poti na zemljiščih s parc. št. 193/6, 197/1 in 193/5, k.o. …, na katerih je investitor izkazal pravico graditi v skladu s 56. členom Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1), saj je z lastniki zemljišč sklenil služnostne pogodbe za dostop in dovoz, ki so vknjižene v zemljiški knjigi. Na poziv prvostopnega organa je investitor odpravil neskladnja ugotovljena v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja in predložil dopolnitev z datumom oktober 2015, v katerem je v risbi prikaza dostopa do javne poti vrisana obstoječa pot in predvidena dovozna pot. Razvidno je, da obstoječa pot poteka delno po zemljiščih s parc. št. 589/6 in 589/9, k.o. …, ki sta v lasti predlagateljic obnove, predvidena dovozna pot pa poteka po zemljiščih parc. št. 193/6, 197/1 in 193/5, k.o. …. K izgradnji hišnega cestnega priključka na teh zemljiščih je investitor priložil tudi soglasje Občine Duplek z dne 20. 10. 2015. 4. V dopolnitvi projektne dokumentacije je bilo torej odpravljeno neskladnje med tekstualnim in grafičnim delom lokacijskih podatkov. Pot po zemljiščih parc. št. 193/6, 197/1 in 193/5, k.o. … je sicer označena kot predvidena dovozna pot, vendar to na odločitev ne vpliva. Pred izdajo gradbenega dovoljenja je na podlagi 66. člena ZGO-1 treba med drugim preveriti, ali iz projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja izhaja, da bo zagotovljena minimalna komunalna oskrba objekta. Minimalna komunalna oskrba stanovanjske stavbe vključuje oskrbo s pitno vodo, električno energijo, odvajanje odpadnih voda in dostop do javne ceste. Pogojem dostopa do javne ceste je investitor zadostil. Dostop do javne ceste kot pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja je treba razlagati tako, da dostop omogoča neovirano gradnjo in rabo objekta. Pri gradnji stanovanjskih objektov to pomeni dostop v širini, ki omogoča neovirano vožnjo motornih vozil. Organ pojasnjuje, da je z izdanim gradbenim dovoljenjem investitorju dana pravica do dostopa po zemljiščih s parc. št. 193/6, 197/1 in 193/5, k.o. … in torej za ta postopek ni relevanten potek dejanske poti v naravi, saj je podlaga za izdajo gradbenega dovoljenja projektna dokumentacija. Dopolnitev projektne dokumentacije z datumom oktober 2015 ne predstavlja novega zahtevka in investitor ni vložil zahteve za spremembo gradbenega dovoljenja. Zaradi navedenih neskladnosti v projektni dokumentaciji, ki bi sicer morala biti odpravljena že pred izdajo gradbenega dovoljenja, pa je upravni organ zahteval odpravo le-te. Na podlagi podatkov zbranih v prejšnjem in obnovljenem postopku je pristojni organ odločil o zadevi tako, da je prejšnjo odločbo pustil v veljavi.

5. Tožnici sta se zoper takšno odločitev pritožili, Ministrstvo za okolje in prostor pa je kot drugostopni organ njuno pritožbo zavrnilo. Drugostopni organ pojasnjuje, da je v obnovljenem postopku investitor dopolnil projekt z natančno vrisano potjo do njegovega zemljišča in sicer po parc. št. 193/6, 197/1 in 193/5, vse k.o. …, v zvezi s katerimi ima vknjiženo služnostno pravico poti v zemljiško knjigo. S tem izkazuje stvarno pravico uporabe navedenih zemljišč za potrebe dostopa do svojega zemljišča. To pravico je izkazoval tudi v postopku pred izdajo gradbenega dovoljenja, ki je predmet obnove. Drugostopni organ ugotavlja, da so s tem izpolnjenim vsi zakonski pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja. Prvostopna odločba je tako v skladu z določbo 270. člena ZUP izdana glede na pravno in dejansko stanje v času izdaje gradbenega dovoljenja, ki je bilo predmet obnove postopka. Z gradnjo na zemljišča pritožnic ne bo poseženo in takšna pravica investitorju z izpodbijano odločbo niti ni dana. To pa pa ne vpliva na pravico tožnic, da v primeru morebitnega drugačnega ravnanja investitorja ne bi mogli zavarovati svojih pravic in pravnih interesov pred sodiščem splošne pristojnosti. Pri tem drugostopni organ dodaja, da pritožnici z ugovori, ki se nanašajo na javnopravne omejitve v zvezi z gradnjo ne moreta uspeti in zato tovrstni ugovori ne vplivajo na odločitev o stvari sami.

6. Tožeča stranka je vložila tožbo zaradi napačne uporabe materialnega prava, zmotno ugotovljenega dejanskega stanja in bistvene kršitve določb postopka. Zatrjuje, da sta tako prvostopna kot drugostopna odločitev v bistvenih točkah neobrazloženi, razlogi pa protislovni in protispisni. Pri odločitvi je treba upoštevati pravno in dejansko stanje podano ob zaključku postopka. Projekt gradnje družbe B. iz meseca septembra 2010 ne more izkazovati poteka poti do zemljišča investitorja, saj je investitor pridobil služnostno pravico poti po služečih zemljiščih šele na podlagi služnostnih pogodb z dne 31. 3. 2011, torej po izdelavi gradbenega projekta iz meseca septembra 2010. Na dan izdaje gradbenega dovoljenja po obstoječem projektu pravica investitorja po določbi 56. člena v zvezi s 66. členom ZGO-1 ni bila izkazana, saj investitor v tem času s stvarno pravico ni razpolagal in mu tako ni bila zagotovljena minimalna komunalna oskrba dostopa do javne ceste. Iz upravne odločbe prve stopnje ni mogoče ugotoviti, kateri projekt je sestavni del gradbenega dovoljenja, saj je bil ta nazadnje spreminjan v mesecu oktobru 2015. Sicer pa je v projektu štirikrat označeno, da vrisana pot poteka po obstoječi asfaltirani cesti, ki je v izključni lasti predlagateljic. Tožeča stranka se sklicuje tudi na postopek pred Okrajnim sodiščem v Mariboru, št. N 164/2007, v katerem je bila v sklepu z dne 30. 5. 2016 določena meja med zemljišči predlagateljic in nepremičninami investitorja in služnostnih zavezancev. Predlaga, da sodišče vpogleda v listine spisa in po glavni obravnavi odpravi izpodbijani upravni akt in samo odloči o stvari tako, da zahtevek investitorjev zavrne, podredno pa, da zadevo vrne v nov postopek. Priglaša tudi stroške tega upravnega spora.

7. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala predmetni spis.

8. Odgovor na tožbo je vložil tudi A.A., ki nastopa v tem upravnem sporu kot prizadeta stranka v smislu 3. alinee 16. člena v zvezi s prvim odstavkom 19. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). V odgovoru na tožbo se zavzema za njeno zavrnitev, saj meni, da je izpodbijana odločitev pravilna. Gradnja predmetnega nezahtevnega objekta je izvršena na območju, za katerega po veljavnem prostorskem aktu soglasje tožnic ni potrebno.

9. Tožeča in prizadeta stranka sta tekom upravnega spora vložili več pripravljalnih vlog, v katerih vztrajata pri svojih stališčih.

10. Tožba je utemeljena.

11. V predmetni zadevi je bil postopek izdaje gradbenega dovoljenja št. 351-1154/2011/20 (7102) z dne 27. 2. 2012 za rušitev obstoječega stanovanjskega objekta do kleti in gospodarskega objekta ter gradnjo manj zahtevnega objekta stanovanjske hiše (P+M) nad obstoječo kletjo, nadstrešnice in opornih zidov, vse na zemljišču s parc. št. 193/9, k.o. …, obnovljen na podlagi 9. točke 260. člena ZUP, ker tožnicama ni bila dana možnost udeležbe v postopku. Kadar odloča organ v obnovljenem postopku izda odločbo o zadevi, ki je bila predmet postopka, na podlagi podatkov, ki so bili zbrani v prejšnjem in obnovljenem postopku; z njo lahko pusti prejšnjo odločbo, ki je bila predmet obnove, v veljavi, ali pa jo odpravi ali razveljavi in nadomesti z novo odločbo (prvi odstavek 270. člena ZUP).

12. V obravnavani zadevi je prvostopni organ v obnovljenem postopku izdal odločbo, s katero je odločbo, izdano v prejšnjem postopku, vzdržal v veljavi. Gradbeno dovoljenje je mogoče izdati pod pogoji iz 66. člena ZGO-1. Ta določa, da mora pri tem organ preveriti ali je projekt izdelan v skladu s prostorskim aktom, ali je projekt izdelala pravna oziroma fizična oseba, ki je med izdelavo projekta izpolnjevala s tem zakonom predpisane pogoje za projektanta, ter ali je oseba, ki je navedena kot odgovorni projektant, med izdelavo projekta izpolnjevala pogoje za odgovornega projektanta, ali so k predvideni gradnji pridobljene vsa predpisana soglasja, ali ima projekt vse predpisane sestavine, ali so dajatve in prispevki določeni z zakonom, plačani oziroma so na drug zakoniti način izpolnjene investitorjeve obveznosti, ali ima investitor pravico graditi in ali iz projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja izhaja, da bo zagotovljena minimalna komunalna oskrba objekta (prvi odstavek 66. člena ZGO-1). Minimalna komunalna oskrba stanovanjske stavbe vključuje oskrbo s pitno vodo, električno energijo, odvajanje odpadnih voda in dostop do javne ceste, minimalna komunalna oskrba drugih objektov pa se določi glede na njihov namen. Kot dokazilo o zagotovitvi minimalne oskrbe na območju, kjer je ta že zgrajena in izročena v upravljanje, se šteje soglasje za priključitev ali soglasje k projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja (drugi odstavek 66. člena ZGO-1).

13. V obnovljenem postopku in v tem upravnem sporu je sporno, ali je investitor izkazal, da ima za gradnjo zagotovljen dostop do javne ceste. V projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja iz septembra 2010 so bila, kot je ugotovil prvostopni organ v obnovljenem postopku, odstopanja v grafičnem in tekstualnem delu. V slednjem je bilo zapisano, da je dovozna pot obstoječa po zasebnih zemljiščih s parc. št. 193/5, 197/1 in 193/6 k.o. … s priključkom na občinsko cesto št. 582840. Ta je potekala po zemljiščih parc. št. 589/2, 591/3, 589/8, 591/2, 591/1, 589/10 in 589/11 k.o. …, katerih lastnici sta tožnici.

14. V obnovljenem postopku je bil investitor pozvan na odpravo neskladja v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja, kar je ta tudi storil in prvostopnemu organu predložil spremembo in dopolnitve projekta iz oktobra 2015. Iz tega izhaja, da se objekt priključi na javno cesto s parcelno št. 421/5 preko predvidenega priključka, ki poteka preko zasebnih parcel št. 193/6, 197/1 in 193/5 vse k.o. …, na katerih je ustanovljena služnostna pravica, ki omogoča dostop do zemljišča nameravane gradnje kot gospodujočega zemljišča. Sestavni del dopolnitve je tudi grafični del, na katerem je vrisana predvidena dovozna pot. Predvideni dostop do javne ceste za predmetno gradnjo torej ne posega na zemljišča tožnic.

15. S tem pa so tudi po presoji sodišča pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja tudi glede minimalne komunalne oskrbe, ki se nanaša na dostop do javne ceste (drugi odstavek 66. člena ZGO-1), izpolnjeni. Sodišče pa tožbi pritrjuje glede nepravilnosti izpodbijane odločitve v delu, v katerem se gradbeno dovoljenje, ki je po izpodbijani odločitvi ostalo v veljavi, sklicuje na pogoje za gradnjo, določene s projektom za pridobitev gradbenega dovoljenja družbe B. d.o.o. iz septembra 2010. V tem projektu je namreč, kot je zgoraj pojasnjeno, napačno opredeljen dostop do javne ceste. Ta pomanjkljivost je bila odpravljena z dopolnitvijo gradbenega dovoljenja iz oktobra 2015, vendar pa glede tega izdano gradbeno dovoljenje ni bilo dopolnjeno ali spremenjeno. Ker mora investitor gradnjo izvajati po pogojih, določenih s projektom za pridobitev gradbenega dovoljenja, je ta sestavni del izdanega dovoljenja. Ker se dne 27. 12. 2012 izdano gradbeno dovoljenje sklicuje na projekt iz septembra 2010, kot izhaja iz obrazložitve izpodbijanega akta pa so pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja izkazani, razjasnjeni in nedvoumno določeni šele na podlagi dopolnitve tega projekta iz oktobra 2015, ki določa dostop za predmetno gradnjo do javne ceste brez posega v zemljišča tožnic, je s tem prišlo do neskladja med izdanim gradbenim dovoljenjem in obrazložitvijo v izpodbijani odločbi, pod katerimi pogoji – glede dostopa do javne ceste – je gradnja dovoljena.

16. Iz tega razloga je sodišče na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1, izhajajoč pri tem iz 2. točke prvega odstavka 27. člena ZUS-1 v zvezi z drugim odstavkom tega člena, izpodbijani sklep odpravilo in zadevo vrnilo pristojnemu organu v ponoven postopek. V ponovnem postopku bo treba odpraviti storjeno kršitev in odločiti tako, da bo gradbeno dovoljenje vsebovalo pogoje za gradnjo, kot izhajajo (tudi) iz dopolnitve projekta iz oktobra 2015. 17. Vse ostale tožbene navedbe sodišče zavrača kot neutemeljene. Na odločitev ne vpliva, da služnost po zasebnih zemljiščih št. 193/6, 197/1 in 193/5 vse k.o. … v času izdelave projekta v septembru 2010 še ni bila ustanovljena. Pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja morajo biti izpolnjeni ob njegovi izdaji, kot izhaja iz ugotovitev prvostopnega in drugostopnega organa, ki jih sodišče povzema (drugi odstavek 71. člena ZUS-1), pa je bil takrat pogoj glede obstoja služnostne pravice izpolnjen. Netočnosti v opisu dostopa v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja pa so bile odpravljene z njegovo dopolnitvijo, kot je zgoraj obrazloženo.

18. Kot je tožnici pravilno pojasnil že drugostopni organ na odločitev ne vplivajo navedbe tožeče stranke o poteku sedaj v naravi obstoječe poti, ki teče po zemljišču tožnic. S predmetnim gradbenim dovoljenjem se investitorju ne dovoljuje uporaba te poti za potrebe gradnje, tožnici pa imata v primeru drugačnega ravnanja na voljo ustrezna pravna sredstva. Glede na to tudi postopek ureditve meje, ki je tekel pred Okrajnim sodiščem v Mariboru pod št. N 164/2007, na odločitev v predmetni zadevi ne vpliva.

19. Sodišče ni sledilo predlogu tožeče stranke za opravo glavne obravnave, saj njena oprava glede na dejansko in materialnopravno stanje zadeve ne bi v ničemer vplivala na odločitev (drugi odstavek 59. člena ZUS-1).

20. Ker je sodišče tožbi ugodilo in odpravilo izpodbijani akt, je v skladu z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Po določilu drugega odstavka 3. člena tega pravilnika je tožeča stranka upravičena do povrnitve stroškov postopka v višini 285,00 €, ki jih je sodišče skupaj z DDV naložilo v plačilo toženi stranki.

21. Obresti od zneska pravdnih stroškov je sodišče tožeči stranki prisodilo od dneva zamude, tožena stranka pa bo prišla v zamudo, če stroškov ne bo poravnala v paricijskem roku (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika – OZ v zvezi z 378. členom OZ - enako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 13. 12. 2006).

22. Stroške je v predmetni zadevi priglasil tudi A.A., ki v tem postopku sodeluje po prvem odstavku 19. člena ZUS-1. V postopku je sodeloval na strani tožene stranke, saj se je zavzemal za zavrnitev tožbe. Glede na to, da je sodišče tožbi ugodilo, je njegovo zahtevo za povrnitev stroškov postopka zavrnilo (prvi odstavek 154. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi z 22. členom ZUS-1).