Jedro

Odločilna dejstva za izrek ukrepa po 1. odstavku 73. člena ZUN predstavljajo ugotovitve inšpektorja o obstoju posega v prostor brez predpisanega dovoljenja v smislu 50. oziroma 51. člena ZUN.

Pritožbeni ugovor, da je tožeča stranka že sprožila postopek za pridobitev lokacijskega dovoljenja, ne vpliva na zakonitost in pravilnost sodbe. Zakonitost in pravilnost odločitve tožene stranke se presoja na podlagi dejanskega in pravnega stanja, ugotovljenega v času izdaje upravne odločbe na prvi stopnji.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije, Oddelek v Novi Gorici, št. U 163/2000-8 z dne 21.6.2002.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97, 65/97 in 70/2000, ZUS) kot neutemeljeno zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper odločbo Ministrstva za okolje, prostor in energijo Republike Slovenije z dne 23.2.2000.S to odločbo je tožena stranka odpravila 1. točko in 1. alineo 4. točke izreka odločbe urbanističnega inšpektorja Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor, Inšpekcije za prostor, Območna enota K. z dne 20.9.1999, in hkrati nadomestila 1. točko navedene odločbe z novo 1. točko, ki investitorju nalaga, da v roku 60 dni po prejemu odločbe odstrani prizidek in dostopne stopnice ob južni fasadi stanovanjske hiše, ki je zgrajen na štirih nosilnih stebrih višine 2,5 m, pravokotnega prereza 0,30 m x 0,30 m, na stebrih je izvedena armiranobetonska plošča debeline 0,12 m, na plošči pa zgrajen prizidek tlorisnih izmeri 4,20 m x 4,60 m, grajen z modularno opeko debeline 0,30 m in naj bi služil za ureditev sanitarij in vetrolova v stanovanju v 2. etaži stanovanjske hiše, na zemljišču s parc. št. 2733 k.o. P. Odločba investitorju nalaga vzpostavitev prejšnjega stanja na njegove stroške, v ostalem pa je pritožba zavrnjena.

Po presoji sodišča prve stopnje je odločba tožene stranke pravilna in zakonita. Skladno z določili 50. in 51. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS št. 18/84, 37/85 in 29/86 ter Uradni list RS št. 26/90, 28/93, 47/93 in 71/93, v nadaljevanju: ZUN) si mora investitor za gradnjo objektov in naprav ter za druge posege v prostor pridobiti lokacijsko dovoljenje oziroma odločbo o dovolitvi priglašenih del. Tožeča stranka ob pregledu urbanističnega inšpektorja ni imela nobene upravne odločbe, ki bi ji dovoljevala opravljen poseg. Navedbe tožeče stranke, da je poskušala pridobiti ustrezno upravno odločbo tega ne spreminjajo. Urbanistična inšpekcija ugotavlja le, ali se posegi izvajajo na podlagi ustrezne upravne odločbe in ali se izvajajo v skladu z izdanimi upravnimi odločbami. Odredba urbanističnega inšpektorja, da se objekt odstrani, je v skladu s 1. odstavkom 73. člena ZUN. Prvostopno sodišče zavrača tudi tožbene navedbe, da zemljišče parc. št. 2733 k.o. P., na katerem je bil izveden poseg, ni bilo identificirano, saj iz zapisnika o inšpekcijskem pregledu z dne 24.8.1999, pri katerem je sodelovala tudi tožeča stranka, nesporno izhaja, da je bil poseg opravljen na objektu v S., ki stoji na parc. št. 2733 k.o. P. Ugotovitve inšpektorja pa izhajajo tudi iz izpiska zemljiške knjige, ki se nahaja v upravnih spisih.

Tožeča stranka izpodbija trditev sodišča prve stopnje, da objekt na naslovu S. stoji na parc. št. 2733 k.o. P. Objekt le delno stoji na navedeni parceli, kar izhaja tudi iz upravnega spisa Upravne enote P., ki se vodi zaradi izdaje lokacijskega dovoljenja za gradnjo spornega prizidka. Gre za objektivno okoliščino, ki se ugotavlja po pravilih geodetske stroke, zato je strinjanje oziroma nestrinjanje stranke irelevantno. Odločitev je v delu, kolikor zatrjuje, da prizidek stoji na parc. št. 2733 k.o. P., najmanj preuranjena. Sporni prizidek je zgrajen na območju, kjer je prostorski poseg dopusten, tožnik pa že vodi postopek pridobitve lokacijskega dovoljenja.

Predpis ni samemu sebi namen, zato ga je potrebno obravnavati navezujoč se na prostor in čas ter nenazadnje tudi glede na namen in funkcionalnost prostorskega posega.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Skladno z določili 50. in 51. člena ZUN si mora investitor za gradnjo objektov in naprav ter za druge posege v prostor pridobiti lokacijsko dovoljenje oziroma odločbo o dovolitvi priglašenih del. Če gradi ali drugače posega v prostor brez ustrezne upravne odločbe, pristojni inšpekcijski organ po 1. odstavku 73. člena ZUN odredi, da se objekt ali del objekta odstrani, vzpostavi prejšnje stanje ali drugače sanira poseg v prostor, če vzpostavitev v prejšnje stanje ni možna, in sicer na investitorjeve stroške, če investitorja ni mogoče odkriti, pa na stroške lastnika oziroma upravljalca zemljišča. V obravnavani zadevi tožeča stranka izpodbija trditev sodišča, da prizidek, na katerega se nanaša inšpekcijski ukrep, stoji na parceli št. 2733 k.o. P. Prizidek je v izreku odločbe upravnega organa določno označen in sicer z naslovom, načinom izvedbe in obsegom kot tudi z deloma sporno označbo parcele, tako da ne more biti nobenega dvoma, na kateri prizidek se nanaša inšpekcijski ukrep. Tudi med strankama ni sporno, na kateri prizidek se nanaša inšpekcijski ukrep. Prav tako ni sporno, da je tožeča stranka investitor tega prizidka. Odločilna dejstva za izrek ukrepa po 1. odstavku 73. člena ZUN predstavljajo ugotovitve inšpektorja o obstoju posega v prostor brez predpisanega dovoljenja v smislu 50. oziroma 51. člena ZUN. V upravnem postopku je bilo nesporno ugotovljeno, da je bil z izgradnjo prizidka izveden poseg v prostor brez ustrezne upravne odločbe, prizidek pa je v upravnih spisih označen na način, ki ne postavlja dvoma o njegovi istovetnosti, zato ugotovitev ali prizidek stoji na parceli št. 2733 k.o. P. ali deloma na drugi parceli, kot to zatrjuje tožeča stranka, ne vpliva na pravilnost in zakonitost odločitve v obravnavni zadevi.

Pritožbeni ugovor, da je tožeča stranka že sprožila postopek za pridobitev lokacijskega dovoljenja, prav tako ne vpliva na zakonitost in pravilnost sodbe. Tudi če bi tožeča stranka kasneje pridobila lokacijsko dovoljenje za prizidek, na katerega se inšpekcijski ukrep nanaša, ukrep ni nezakonit. Zakonitost in pravilnost odločitve tožene stranke se presoja na podlagi dejanskega in pravnega stanja, ugotovljenega v času izdaje upravne odločbe na prvi stopnji. Takrat pa, kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje tožeča stranka ni imela nobene upravne odločbe, ki bi ji dovoljevala opravljen poseg. Na ugovor, da že teče postopek za pridobitev lokacijskega dovoljenja, pritožbeno sodišče pripominja, da je postopek pridobivanja dovoljenj povsem ločen od postopka, ki ga je v konkretni zadevi vodil urbanistični inšpektor zaradi posega v prostor brez predpisanega dovoljenja.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi določbe 73. člena ZUS pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.