Jedro

Glede na ugotovljeno zdravstveno stanje in nasprotovanje zdravljenju, ki je nujno potrebno za zaščito koristi nasprotnega udeleženca in se lahko izvaja le pod nadzorom, so podani vsi potrebni pogoji iz 39. člena ZDZdr za začasno omejitev njegove svobode, kot jo narekuje potrebno zdravljenje.

O morebitnem odpustu z oddelka pod posebnim nadzorom bo mogoče odločati pred izrekom v sklepu določenega obdobja, če bo ugotovljeno, da se je njegovo zdravstveno stanje že prej izboljšalo, oziroma če bodo za to izpolnjeni pogoji po zakonu.

Osebo je mogoče iz oddelka pod posebnim nadzorom odpustiti pred potekom roka iz sklepa sodišča, če lečeči zdravniki ocenijo, da se je zdravstveno stanje osebe toliko izboljšalo, da ni več razlogov za zadržanje v oddelku pod posebnim nadzorom. Psihiatrična bolnišnica o spremenjenih okoliščinah obvesti sodišče in sama odpusti pridržano osebo iz oddelka pod posebnim nadzorom.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je nasprotnemu udeležencu omejilo pravico do izvajanja dokazov in ga zadržalo na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom Psihiatrične klinike X. najdlje do 18. 4. 2025.

2.Zoper sklep se laično in po postavljenem odvetniku pritožuje nasprotni udeleženec. Sklep izpodbija v celoti. Uveljavlja vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena ZPP1 v zvezi z 42. členom ZNP-12 in prvim odstavkom 30. člena ZDZdr.3 Predlaga spremembo sklepa s takojšnjim odpustom, podrejeno skrajšanje trajanja pridržanja ali odreditev nadzorovane obravnave. Meni, da niso podani pogoji za zadržanje. V sklepu so navedene neresnice. Prepričan je, da nima duševne ali druge motnje. V spisu ni dokazov, da je prenehal jemati zdravila. Pojasnil je, da ni jemal psihoaktivnih snovi in pil alkohola. Dejansko stanje je nepravilno ugotovljeno, sklepa ni mogoče preizkusiti. Zaključki o osebnostni motnji so pravno zmotni. Presoja realnosti in sposobnost obvladovanja ravnanj pri nasprotnem udeležencu nista okrnjeni. Njegova izpovedba je bila razumljiva. Nanj so neugodno vplivala prejeta zdravila. Ima dober uvid v svoje stanje, nima duševne motnje. Ne ogroža svojega življenja in zdravja. Nima samomorilnih misli. V preteklosti ni delal samomora, padel je z balkona. Tudi napad, ki ga je preživel, ni dovolj za zaključek, da bo spet tarča napada. Zdravljenja ne rabi. Ni ogrožal ne sebe ne drugih niti povzročal večje premoženjske škode. Štiritedensko zadržanje je absolutno predolgo. Dr. A. A. je menil, da ni pogojev za zdravljenje na zaprtem oddelku. Predlaga njegovo zaslišanje. Želi, da ga premestijo v Psihiatrično bolnišnico Y. Zanika, da ne bi zmogel sodelovati pri obravnavi. Zna poskrbeti zase. Zdravil se bo ambulantno.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Pritožba zoper sklep o omejitvi pravice do izvajanja dokazov je neobrazložena. Ob uradnem preizkusu pritožbeno sodišče ugotavlja, da je glede na dejanske ugotovitve, oprte na strokovno mnenje izvedenke psihiatrične stroke, sklep, obrazložen v točki 5, pravno pravilen in skladen s tretjim odstavkom 47. člena ZDZdr.

5.Sodišče prve stopnje je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje. Pri odločanju ni zagrešilo kršitev postopka, ki jih uveljavlja pritožba in na katere je treba paziti po uradni dolžnosti. Pri odločanju je pravilno izhajalo iz 53. člena ZDZdr. Izvedlo je potrebne dokaze - pogovorilo se je z nasprotnim udeležencem, pregledalo medicinsko dokumentacijo ter pridobilo mnenje izvedenke psihiatrične stroke. Pravilno je ugotovilo, da so podani vsi materialnopravni pogoji iz prvega odstavka 39. člena ZDZdr, ki jih je povzelo v točki 3 sklepa, za zadržanje nasprotnega udeleženca na oddelku pod posebnim nadzorom do 18. 4. 2025.

6.Iz dejanskih ugotovitev v sklepu izhaja, da ima nasprotni udeleženec hudo in kronično duševno bolezen - organsko razpoloženjsko motnjo. Poleg tega je pri njem podano podpovprečno splošno intelektualno funkcioniranje ter osebnostna motnja. Zaradi navedene duševne bolezni je 39-letni nasprotni udeleženec že devetnajstič hospitaliziran v UPK, v letu 2013 in 2014 se je dvakrat zdravil tudi na enoti za forenzično psihiatrijo. Pred tokratnim sprejemom je prišlo do poslabšanja bolezni zaradi opustitve jemanja zdravil, zlorabe PAS in alkohola v domačem okolju. Zaradi ugotovljene duševne motnje (bolezni) ima po ugotovitvah izvedenke hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovanja svojega ravnanja. Pod vplivom bolezenskih simptomov ni kritičen do svojega stanja, vanj nima uvida, ogroža svoje življenje in hudo ogroža svoje zdravje. Neposredno pred tokratnim sprejemom je bil zaradi socialno neprimernega vedenja in dezorganiziranosti v napadu nanj poškodovan, poskušal je tudi že napraviti samomor, le teden dni po odpustu s prejšnjega prisilnega zdravljenja je bil zaradi tavanja po mestu v pižami večkrat pregledan na urgenci, obravnavan s strani policije in zaradi ugotovljene stopnjevane heteroagresivnosti prepeljan v bolnišnico. Zaradi ponovnega poslabšanja bolezni ob dezorganiziranem vedenju in mišljenju obstaja realna nevarnost ponovnega stopnjevanja samomorilne ogroženosti, nevarnost izpostavljenosti poškodbam, zlomom, tveganju okužb zaradi pobiranja okuženih igel s tal, zaradi opuščanja jemanja zdravil v domačem okolju pa neposredna nevarnost kronificiranja bolezni z nastankom nepovratnih strukturnih sprememb v možganih, ki vodijo v njegovo invalidnost, stopnjujejo sekundarni kognitivni in funkcionalni upad ter slabšajo možnost remisije (stanja brez simptomov). Ugotovljenega ogrožanja in vzrokov zanj zaradi narave duševne motnje ni mogoče odvrniti z milejšimi oblikami zdravljenja. Nujno je akutno bolnišnično zdravljenje pod nadzorom v obdobju štirih tednov, da bo izpeljana dodatna diagnostika razlogov poslabšanja duševne motnje ter izvedena ustrezna medikamentozna terapija. Odklanjanje zdravljenja na oddelku pod posebnim nadzorom ni odraz prave volje nasprotnega udeleženca, ampak posledica bolezni.

7.Pritožbeno sodišče po takih dejanskih ugotovitvah ne dvomi o pravilnosti presoje sodišča prve stopnje, da so podani vsi zakonski pogoji za odrejeno prisilno zdravljenje v obdobju štirih tednov.

8.Pritožnik ugovarja ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je pri njem podana pravno upoštevna duševna motnja. Po 3. točki prvega odstavka 2. člena ZDZdr je duševna motnja pravno opredeljena kot začasna ali trajna motnja v delovanju možganov, ki se kaže kot spremenjeno mišljenje, čustvovanje, zaznavanje, vedenje ter dojemanje sebe in okolja. Gre za pravni pojem, ki ga mora sodišče napolniti po strokovnih pojasnilih izvedenca medicinske stroke, kajti samo nima potrebnega medicinskega znanja za prepoznavanje bolezenskega stanja pri spremembah v vedenju in čustvovanju osebe. Enako velja za pritožnika, ki niti ne trdi, da je medicinski strokovnjak.

9.Dejanske ugotovitve o spremenjenem mišljenju, čustvovanju, zaznavanju ter dojemanju samega sebe in okolja, ki jih je ugotovilo sodišče prve stopnje, imajo oporo v medicinski dokumentaciji, podatkih spisa in strokovnem mnenju izvedenke. Psihotično poslabšanje izhaja iz dokumentacije o obravnavi nasprotnega udeleženca tik pred ponovnim sprejemom. Neposredno ga je zaznalo sodišče ob zaslišanju, ko je govoril o tavanju po mestu, napadih drugih oseb nanj, o svojem ravnanju na centru za socialno delo, ki je pripeljalo do prevoza v bolnišnico, a vsemu temu ni pripisoval nobene teže. Izvedenka je po pregledani medicinski dokumentaciji in kliničnem pregledu nasprotnega udeleženca podala jasno mnenje o vrsti duševne motnje (organska rapoloženjska motnja, podpovprečno splošno intelektualno funkcioniranje, osebnostna motnja) in pojasnila, da gre za hudo in kronično duševno bolezen. Pritožnik ne graja ugotovitve sodišča, da je bil pred tokratnim sprejemom zaradi istovrstne diagnoze že večkrat zdravljen, tudi prisilno. Pritožbenim navedbam o nepravilno ugotovljenem dejanskem stanju glede obstoja in vrste duševne bolezni torej ni mogoče slediti. Ugotovitve sodišča, ki sloni na mnenju izvedenke, pritožnik s svojim laičnim prepričanjem ne more omajati.

10.Pravilna je tudi nadaljnja ocena in ugotovitev sodišča, da pritožnik huje ogroža svoje zdravje in življenje. Oporo ima v pravilno ocenjeni izpovedbi pritožnika in strokovnem mnenju izvedenke. V točki 10 do 12 sklepa so ugotovljene in navedene konkretne okoliščine o tem, kaj kaže na to, da ima nasprotni udeleženec ob sprejemu in v času sojenja hudo moteno presojo realnosti ter sposobnost obvladovanja svojih ravnanj in kako se to kaže. Pritožnik je prepričan, da nima zdravstvenih težav, v pritožbi pripisuje svojo nekonsistentno izpovedbo prejetim zdravilom. Izvedenka je pojasnila naravo ugotovljene duševne motnje in njen učinek na vedenje in funkcioniranje udeleženca ter na njegovo sposobnost dojemanja. Na tej podlagi je ugotovljena vzročna zveza med ugotovljeno duševno motnjo in ogrožanjem njegovega zdravja. Pritožnik na mnenje izvedenke ni imel pripomb. Ne more ga omajati z zanikanjem vseh ugotovitev o ogrožanju sebe in drugih ter zlasti o ogrožanju svojega zdravja. Tudi s sklicevanjem na pomanjkanje neposrednih dokazov, da je doma opustil jemanje zdravil in zlorabljal PAS in alkohol, ne. O nasprotnem se je namreč sodišče zanesljivo prepričalo z mnenjem izvedenke. Bistvena so njena pojasnila, da se je tudi tokrat njegovo zdravstveno stanje poslabšalo prav zaradi opustitve jemanja predpisanih zdravil ter sočasne zlorabe PAS in alkohola. Ugotovljeno je bilo, da je bil ponovno sprejet na zdravljenje skoraj neposredno po odpustu iz bolnišnice v Mariboru, kjer je bil zaradi psihotične dekompenzacije ob zlorabi psihoaktivnih substanc in alkohola zdravljen prisilno od 3. 3. 2025 do 14. 3. 2025. Takoj po prihodu v domače okolje se je zdravstveno stanje pri njem ponovno akutno poslabšalo, ker je zdravila opustil in spet zlorabljal PAS in alkohol. To je ponovno povzročilo njegovo psihično destabilizacijo in tako močno ogrozilo njegovo zdravje, da je potrebno akutno bolnišnično zdravljenje pod nadzorom. Pritožbeni očitki o nepravilno ugotovljenem dejanskem stanju glede ogrožanja so neutemeljeni. Opisane dejanske ugotovitve o konkretni in realni pretekli ter potencialni nevarnosti hujšega ogrožanja zdravja in življenja nasprotnega udeleženca, obrazložene v točkah 11 do 14 sklepa, utemeljujejo dopustnost sprejema na zdravljenje brez privolitve zaradi resnega in konkretnega hudega ogrožanja pritožnika samega. Materialnopravna pogoja iz prve in druge alineje prvega odstavka 39. člena ZDZdr za sprejem na zdravljenje brez privolitve sta izpolnjena. Nasprotno pritožbeno naziranje je zmotno.

11.Pritožbeno sodišče prav tako nima pomislekov o pravilnosti dokazne ocene in presoje, da ugotovljenega ogrožanja in njegovih vzrokov ob izdaji sklepa ni bilo mogoče odvrniti z drugimi milejšimi oblikami zdravljenja (tretja alineja prvega odstavka 39. člena ZDZdr. Ključne so ugotovitve sodišča, da nasprotni udeleženec za zdaj še ne more sodelovati v nobeni od milejših oblik zdravljenja (točka 16). Potrjene so s strokovnim mnenjem izvedenke. S podatki spisa, ki dokazujejo, da je bil ponovni sprejem potreben po kratkem času nenadzorovane obravnave v domačem okolju, je ovrženo pritožbeno mnenje, da nasprotni udeleženec zna poskrbeti zase in da bi bil zmožen sodelovati pri ambulantnem zdravljenju ali v nadzorovani obravnavi. Izvedenka je pojasnila, da tega zaradi zaradi aktualnega poslabšanja duševne bolezni ni sposoben. Trenutno ne prepoznava potrebe po zdravljenju, kar nenazadnje potrjujejo tudi pritožbene navedbe, češ da zdravljenja po lastnem zaznavanju sploh ne rabi. Dejanske okoliščine o sorazmernosti in trajanju ukrepa so natančno in zanesljivo ugotovljene v točki 15 in 16 sklepa. Odločitev je materialnopravno pravilna in popolno obrazložena.

12.Glede na ugotovljeno zdravstveno stanje in nasprotovanje zdravljenju, ki je nujno potrebno za zaščito koristi nasprotnega udeleženca in se lahko izvaja le pod nadzorom, so podani vsi potrebni pogoji iz 39. člena ZDZdr za začasno omejitev njegove svobode, kot jo narekuje potrebno zdravljenje. O morebitnem odpustu z oddelka pod posebnim nadzorom, za katerega se zavzema pritožnik, bo mogoče odločati pred izrekom v sklepu določenega obdobja, če bo ugotovljeno, da se je njegovo zdravstveno stanje že prej izboljšalo, oziroma če bodo za to izpolnjeni pogoji po zakonu. Mnenje lečečega zdravnika, na katerega se sklicuje pritožba, bo relevantno v nadaljnjem zdravljenju. Osebo je mogoče iz oddelka pod posebnim nadzorom odpustiti pred potekom roka iz sklepa sodišča, če lečeči zdravniki ocenijo, da se je zdravstveno stanje osebe toliko izboljšalo, da ni več razlogov za zadržanje v oddelku pod posebnim nadzorom. Psihiatrična bolnišnica o spremenjenih okoliščinah obvesti sodišče in sama odpusti pridržano osebo iz oddelka pod posebnim nadzorom (prvi odstavek 71. člena ZDZdr). V času odločanja pa se je sodišče z izvedenimi dokazi zanesljivo prepričalo, da zakonskih pogojev za odpust nasprotnega udeleženca še ni bilo.

13.Pritožbeni razlogi niso podani. Izpodbijani sklep je pravilen v dejanskem in pravnem pogledu in ni obremenjen z uveljavljenimi in uradno upoštevnimi procesnimi kršitvami. Zato je bilo treba pritožbo zavrniti in potrditi izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in prvim odstavkom 30. člena ZDZdr).

-------------------------------

1 Zakon o pravdnem postopku, Ur. list RS, št. 26/1999 s spremembami.

2 Zakon o nepravdnem postopku, Ur. list RS, št. 16/2019.

3 Zakon o duševne zdravju, Ur. list RS, št. 77/08 s spremembami.

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o duševnem zdravju (2008) - ZDZdr - člen 2, 2/1, 2/1-3, 39, 39/1, 47, 71

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.