Jedro

Ker uveljavljanje revizijskih razlogov samo po sebi ni razlog za dopustitev revizije, je predlog, ki ne vsebuje konkretne in natančne opredelitve pravnega vprašanja, o katerem se pričakuje odločitev Vrhovnega sodišča, niti takšnega (smiselnega in za sodno prakso pomembnega) vprašanja ni mogoče hitro in nedvoumno izluščiti iz besedila predloga, nepopoln.

Za primer takšnega, nepopolnega predloga gre tudi v obravnavani zadevi. Pravni problemi, glede katerih bi Vrhovno sodišče lahko dopustilo revizijo, v njem niso ponujeni. Ker niso, je logično, da niso navedene niti okoliščine, ki bi kazale na pomembnost spornega pravnega vprašanja.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da so lastnoročne oporoke zapustnice M. R. z dne 30. 6. 2012 in dne 5. 5. 2013 in maja 2013 nične. Prav tako je ugotovilo, da sta darilni pogodbi z dne 14. 7. 2014 in dne 1. 8. 2014, sklenjeni med zapustnico M. R. in prvo toženko M. T., nični. Nadalje je ugotovilo, da so vknjižbe (so)lastninske pravice v korist prve toženke pri spornih nepremičninah z naslednjimi ID oznakami A, B, C, D, vse do celote (1/1), in E, F, G, vse do ½, ter H do ¼, na podlagi navedenih ničnih darilnih pogodb neveljavne in se zato opravi vknjižba izbrisa (so)lastninske pravice v korist prve toženke ter vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje tako, da se nazaj na zapustnico M. R. vknjiži (so)lastninska pravica.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje prva toženka vlaga predlog za dopustitev revizije, v katerem navaja, da zahtevki tožnika pod točkami 1, 2 in 3 sodbe sodišča prve stopnje niso pravilno oblikovani, zato bi jih moralo sodišče zavrniti. Zmotno je stališče sodišča druge stopnje, da to med pravdnima strankama ni bilo sporno. Nadalje navaja, da je ničnostna sankcija v nasprotju z 61. členom Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD), ki govori o izpodbojnosti in rokih. Tudi po 94. členu Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) je pogodba, ki jo sklene poslovno omejeno sposobna oseba, izpodbojna in ne nična. Mnenji izvedenca in nevrologinje sta si nasprotujoči, zato je prva toženka predlagala postavitev novega izvedenca, čemur pa sodišče neutemeljeno ni sledilo.

4. Predlog ni popoln.

5. V predlogu za dopustitev revizije mora stranka natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, in okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka pa mora opisati natančno in konkretno (četrti odstavek 367.b člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP).

6. Predlog za revizijo je posebna vrsta sodnega predlagalnega akta, ki zaradi svoje narave (to pa je zagotovitev enotne sodne prakse oziroma za razvoj prava preko sodne prakse) od strank zahteva pravno skrbno in natančno ter konkretno utemeljitev. Osrednji del predloga za dopustitev revizije je obveznost predlagatelja, da v njem natančno in konkretno navede sporno pravno vprašanje (četrti odstavek 367.b člena ZPP). V tem delu so zakonske zahteve do strank celo bistveno strožje kot v primeru revizije same. Če predlagatelj tej zahtevi ne zadosti, sodišče predloga vsebinsko ne presoja, marveč ga v skladu s šestim odstavkom 367.b člena ZPP zavrže. 7. Ker uveljavljanje revizijskih razlogov samo po sebi ni razlog za dopustitev revizije, je predlog, ki ne vsebuje konkretne in natančne opredelitve pravnega vprašanja, o katerem se pričakuje odločitev Vrhovnega sodišča, niti takšnega (smiselnega in za sodno prakso pomembnega) vprašanja ni mogoče hitro in nedvoumno izluščiti iz besedila predloga, nepopoln.

8. Za primer takšnega, nepopolnega predloga gre tudi v obravnavani zadevi. Pravni problemi, glede katerih bi Vrhovno sodišče lahko dopustilo revizijo, v njem niso ponujeni. Ker niso, je logično, da niso navedene niti okoliščine, ki bi kazale na pomembnost spornega pravnega vprašanja.

9. Obravnavani predlog torej ne zadosti četrtemu odstavku 367.b člena ZPP, zato je nepopoln in ga je Vrhovno sodišče na podlagi šestega odstavka 367.b člena ZPP zavrglo.