Jedro

Pritožba je namenjena preizkusu dejanskih in pravnih zaključkov nižjega sodišča, izhajajočih iz izpodbijane odločbe. V tem smislu je pritožnik lahko tudi kritičen do stališč sodišča, lahko izraža tudi svoja pravna naziranja v zvezi s predmetom obravnavanja, torej odločbo izpodbija s pravno in dejansko argumentacijo, vse pa v mejah dostojnega izražanja svojih stališč. Pritožnik pa nestrinjanje z odločitvijo prvostopenjskega sodišča v pritožbi izraža zgolj z žaljivimi vrednostnimi sodbami o delu sodišča in sodnikov, s čimer ruši zaupanje v sodni sistem in spodkopava avtoriteto sodišča.

Izrek

A. se zaradi žalitve sodišča kaznuje z denarno kaznijo 1.000,00 EUR, ki jo je dolžan plačati v roku enega meseca na transakcijski račun Okrožnega sodišča v Ljubljani, št. 01100-8450001094, sklic: 00 800083722110.

Obrazložitev

A. je v imenu družbe T. T. k.d. vložil pritožbo zoper sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. Srg 2010/37221 z dne 17. 12. 2010, v kateri je navajal: „Vlagam pritožbo (neformalno zato, saj v Vaši domnevno pravni državi, pravilno: zastrupljeni balkanski skupni) nima smisla vam očitati mednarodno registrsko pravo.“ „Da vaši sodniki sklepe družbenikov ne razumejo je problem slovenske Pravne fakultete ne pa problem družbenikov“.

„Nima veje oblasti, kje bi se „Slovenija“ umirila, v vsaki veji oblasti nesposobni sodniki delajo nevestno, nezakonito in se izživljajo nad prebivalstvom“.

Po 109. členu v zvezi z 11. členom Zakona o pravdnem postopku, 37. členom Zakona o nepravdnem postopku in 19. členu Zakona o sodnem registru sodišče kaznuje tistega, ki v vlogi žali sodišče, stranko ali drugega udeleženca v postopku z denarno kaznijo do 1.300,00 EUR.

Pritožba je namenjena preizkusu dejanskih in pravnih zaključkov nižjega sodišča, izhajajočih iz izpodbijane odločbe. V tem smislu je pritožnik lahko tudi kritičen do stališč sodišča, lahko izraža tudi svoja pravna naziranja v zvezi s predmetom obravnavanja, torej odločbo izpodbija s pravno in dejansko argumentacijo, vse pa v mejah dostojnega izražanja svojih stališč. Pritožnik pa nestrinjanje z odločitvijo prvostopenjskega sodišča v pritožbi izraža zgolj z žaljivimi vrednostnimi sodbami o delu sodišča in sodnikov, s čimer ruši zaupanje v sodni sistem in spodkopava avtoriteto sodišča. Po presoji pritožbenega sodišča ga je za take žalitve treba kaznovati z denarno kaznijo 1.000,00 EUR, saj je bil v pritožbi do sodišča izjemno žaljiv, takega ravnanja pa kljub njegovemu nestrinjanju z izpodbijano odločbo prvostopenjskega sodišča ni mogoče tolerirati.

PRAVNI POUK: Zoper ta sklep je dopustna pritožba v roku 15 dni od dneva prejema pisnega odpravka tega sklepa. Pritožbo je treba vložiti pisno v dveh izvodih pri Višjem sodišču v Ljubljani, o njej pa bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.