Jedro

Dolžnik kot naslovnik v obvestilu o prispelem pismu ni bil opozorjen v smislu 4. odstavka 142. člena ZPP na posledice dolžnikovega neprevzema pisanja na pošti in postopanje pošte, če naslovnik nima predalčnika ali je ta neuporaben. Zato po presoji pritožbenega sodišča vročitev predloga za začetek stečajnega postopka dolžniku s fikcijo po 4. odstavku 142. člena ZPP ni bila pravilna.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Z uvodoma citiranim sklepom je prvostopenjsko sodišče začelo stečajni postopek nad dolžnikom Z-P., d.o.o. in za upravitelja imenovalo L. H., ki te naloge opravlja v postopku prek pravnoorganizacijske oblike, ki je v poslovni register vpisana s podatki: „Odvetniška pisarna C, o.p., d.n.o.“ Zoper navedeni sklep sta se pravočasno pritožila dolžnik in njegov družbenik, uveljavljala pa sta pritožbeni razlog bistvene kršitve določb postopka in smiselno zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter predlagala razveljavitev izpodbijanega sklepa oziroma ustavitev stečajnega postopka.

Pritožba je utemeljena.

Pritožnika prvostopenjskemu sodišču očitata nepravilno vročitev upnikovega predloga za začetek stečajnega postopka s fikcijo vročitve po določbah ZPP o osebni vročitvi, zaradi česar dolžniku ni bila dana možnost obravnavanja upnikovega predloga. S tem naj bi bila podana bistvena postopkovna kršitev po 8. točki 2. odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP. Poudarjata, da se za vročanje pisanj dolžniku, ki je pravna oseba, ne uporabljajo pravila ZPP o osebnem vročanju iz 142. člena, pač pa pravila iz 141. člena, pri čemer tudi uporaba določbe 2. odstavka 141. člena ZPP ni utemeljena, ker dolžnik ima hišni predalčnik na naslovu, vpisanem v sodni register.

Iz vročilnice v spisu izhaja zaznamba vročevalca, da dolžnik na naslovu I. 303 (ki je tudi vpisan v sodni register) nima urejenega hišnega predalčnika. Pritožnika te ugotovitve vročevalca zgolj s trditvijo, da predalčnik na navedenem naslovu dolžnik ima, nista uspela izpodbiti. Vendar iz vročilnice nadalje izhaja, da je pošta vročevala dolžniku upnikov predlog za začetek stečajnega postopka po pravilih ZPP o osebnem vročanju, saj je v njej navedeno, da vročevalec dne 10. 09. 2010 dolžniku pisma ni mogel osebno izročiti, zaradi česar je bilo na vratih puščeno obvestilo, v katerem je bilo navedeno, kje je pisanje in rok petnajst dni, v katerem ga mora dvigniti. Prvostopenjsko sodišče je očitno štelo, da je bila vročitev opravljena s fikcijo skladno s 4. odstavkom 142. člena ZPP, saj ni podatka, da bi dolžnik pisanje dvignil. Zmotno je pritožbeno stališče, da se za vročanje pisanj pravnim osebam ne uporabljajo določbe ZPP iz 142. člena o osebni vročitvi. Iz odločbe Vrhovnega sodišča RS opr. št. II Ips 13/2010, ki je reševalo to vprašanje po vloženi zahtevi pa varstvo zakonitosti, izhaja, da je treba pri vročanju pisanj iz 1. odstavka 142. člena ZPP tudi, ko se ta vročajo subjektom iz 3. odstavka 139. člena ZPP, uporabiti določbe 3., 4. in 5. odstavka 142. člena, ki veljajo za fizične osebe. Da pa bi bila vročitev predloga za začetek stečajnega postopka dolžniku s fikcijo po 4. odstavku 142. člena ZPP veljavno opravljena, pa mora vročevalec oziroma pošta postopati po 3. in 4. odstavku 142. člena. Če vročevalec oziroma v obravnavanem primeru pošta naslovnika ne najde na naslovu, ki je vpisan v sodni register, pisanje izroči pošti v kraju, vpisanem v sodnem registru, v hišnem ali izpostavljenem predalčniku oziroma na vratih pa pusti obvestilo, v katerem je navedeno, kje je pisanje, in rok 15 dni, v katerem mora naslovnik pisanje dvigniti (3. odstavek 142. člena ZPP). Vročitev se šteje za opravljeno z dnem, ko naslovnik pisanje dvigne, če pa ga ne dvigne v 15 dneh, se šteje, da je bila vročitev opravljena po poteku tega roka, na kar je treba naslovnika v obvestilu iz prejšnjega odstavka opozoriti. Po preteku tega roka vročevalec pusti pisanje v hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku naslovnika, če le-ta nima predalčnika ali je ta neuporaben, pa se pisanje vrne sodišču. Tudi na to je treba naslovnika v obvestilu iz prejšnjega odstavka opozoriti (4. odstavek 142. člena ZPP). Pritožbeno sodišče ugotavlja, da dolžnik kot naslovnik v obvestilu o prispelem pismu (na redni št. 4 spisa) ni bil opozorjen v smislu 4. odstavka 142. člena ZPP na posledice dolžnikovega neprevzema pisanja na pošti in postopanje pošte, če naslovnik nima predalčnika ali je ta neuporaben. Zato po presoji pritožbenega sodišča vročitev predloga za začetek stečajnega postopka dolžniku s fikcijo po 4. odstavku 142. člena ZPP ni bila pravilna.

Utemeljeni pritožbi je zato pritožbeno sodišče ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo prvostopenjskemu sodišču v nov postopek (3. točka 365.člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP), ne da bi presojalo utemeljenost pritožbenih trditev o nepravilno ugotovljenem dejanskem stanju insolventnosti dolžnika in legitimaciji predlagatelja začetka stečajnega postopka, ker bo to predmet obravnavanja v prvostopenjskem ugovornem postopku po pravilni vročitvi upnikovega predloga za začetek stečajnega postopka dolžniku.