Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali je materialno pravo pravilno uporabljeno, če je v postopku odobritve pravnega posla s kmetijskim zemljiščem po 19. členu ZKZ priznano prednostno upravičenje fizični osebi, ki je prednostno upravičenje kot kmet uveljavljala z izjavo na podlagi četrtega odstavka 24. člena ZKZ, to izjavo pa je podala šele po sprejemu ponudbe?

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali je materialno pravo pravilno uporabljeno, če je v postopku odobritve pravnega posla s kmetijskim zemljiščem po 19. členu ZKZ priznano prednostno upravičenje fizični osebi, ki je prednostno upravičenje kot kmet uveljavljala z izjavo na podlagi četrtega odstavka 24. člena ZKZ, to izjavo pa je podala šele po sprejemu ponudbe?

Obrazložitev

1. Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) je na podlagi 2. in 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ugodilo tožnikovi tožbi in odpravilo odločbo Upravne enote Murska Sobota, št. 330-2493/2018-25 (0403) z dne 11. 3. 2019, ter zadevo vrnilo istemu organu v ponovni postopek. Z navedeno odločbo je prvostopenjski organ v postopku odobritve prometa s kmetijskimi zemljišči odločil, da se ne odobri pravni posel prometa s tam navedenima kmetijskima zemljiščema med A. A. kot prodajalcem in tožnikom kot kupcem (1. točka izreka), odobri pa se pravni posel prometa z istima kmetijskima zemljiščema s kupcem Republiko Slovenijo, ki jo zastopa Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS (2. točka izreka). Odločitev o tem, da se pravni posel s tožnikom ne odobri, je organ oprl na ugotovitev, da tožnik, ki je uveljavljal prednostno upravičenje kot kmet, katerega zemljišče meji na zemljišče prodaje, v času sprejema ponudbe ni izpolnjeval pogojev za status kmeta po prvi alineji prvega odstavka 24. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ), niti pogojev za kmeta po četrti alineji prvega odstavka 24. člena ZKZ,1 saj je izjavo po navedeni zakonski določbi podal šele v postopku odobritve pravnega posla, na ustni obravnavi dne 27. 9. 2018, to je po sprejemu ponudbe.

2. Upravno sodišče je odločitev o tem, da tožbi ugodi, oprlo na stališče, da je tožnikova izjava po četrti alineji prvega odstavka 24. člena ZKZ pravočasna, saj je tožnik, ki je to izjavo podal v postopku odobritve pravnega posla, že v času sprejema ponudbe izpolnjeval pogoje za status kmeta po navedeni določbi ZKZ. Menilo je, da je odločba, ki temelji na tej izjavi, deklaratorna, zato velja že od nastanka pravno pomembnih dejstev, ta dejstva pa so obstajala že v času sprejema ponudbe, zato tožnikova izjava ni bila prepozna. Organu je naložilo, naj v ponovljenem postopku preveri še, ali bo tožnik na teh zemljiščih pridobival pomemben del dohodka.

3. Tožena stranka je zoper pravnomočno sodbo na Vrhovno sodišče vložila predlog za dopustitev revizije po 367. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1. Predlagala je, naj Vrhovno sodišče dopusti revizijo zoper izpodbijano sodbo zaradi vprašanja „ali je materialno pravo pravilno uporabljeno, če je fizični osebi priznan status kmeta v smislu 4. alineje prvega odstavka 24. člena ZKZ v postopku nakupa kmetijskega zemljišča, če je le-ta šele po sprejemu ponudbe za prodajo kmetijskega zemljišča dala izjavo na zapisnik pri upravni enoti, da bo sama ali s pomočjo obdelovala kmetijska zemljišča, za katera izkaže, da jih bo pridobila, da bo iz kmetijske dejavnosti na teh zemljiščih pridobivala pomemben del dohodka in izpolnjuje pogoje glede usposobljenosti iz tretjega odstavka tega člena?“

4. Predlog za dopustitev revizije je utemeljen.

5. Predlagano pravno vprašanje se nanaša na pravno naravo in časovno učinkovanje izjave po četrti alineji prvega odstavka 24. člena ZKZ. Vrhovno sodišče se z vprašanjem s tako vsebino še ni ukvarjalo, tožena stranka pa je v predlogu za dopustitev revizije izkazala, da stališče, na katerem temelji izpodbijana sodba, odstopa od ustaljene sodne prakse Upravnega sodišča. Že iz obsega te prakse izhaja, da zaradi pričakovanega števila zadev, v katerih utegne biti rešitev odvisna od odgovora na navedeno vprašanje, to vprašanje presega pomen konkretne zadeve. Odgovor na vprašanje je tako pomemben za zagotovitev enotne uporabe prava, pravne varnosti in za razvoj sodne prakse. Vrhovno sodišče zato ugotavlja, da so pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP izpolnjeni in je predlogu tožene stranke za dopustitev revizije ugodilo (tretji odstavek 367.c člena ZPP), s tem da je vprašanje, glede katerega je dopustilo revizijo, zaradi boljše razumljivosti deloma skrajšalo in preoblikovalo.

1 Ta določa, da se za kmeta po tem zakonu šteje tisti, ki da izjavo na zapisnik pri upravni enoti, da bo sama ali s pomočjo drugih obdelovala kmetijska zemljišča, za katera izkaže, da jih bo pridobila, da bo iz kmetijske dejavnosti na teh zemljiščih pridobivala pomemben del dohodka in izpolnjuje pogoje glede usposobljenosti iz tretjega odstavka tega člena.