Jedro

Zahteva tožeče stranke v predlogu za izdajo začasne odredbe, da se ji omogoči izvrševanje glasovalnih pravic iz delnic ciljne družbe do izdaje dovoljenja za prevzemno ponudbo, pomeni zadržanje pravnih posledic iz prvega odstavka 63. člena ZPre-1. Takšne ureditvene začasne odredbe pa ni mogoče izdati. Pravno razmerje, ki bi ga bilo treba urediti z začasno odredbo, mora biti namreč v neposredni zvezi z razmerjem, ki ga izpodbijani akt ureja. V tem primeru pa temu ni tako, saj je mirovanje glasovalnih pravic nastopilo na podlagi samega zakona in ne na podlagi izpodbijanega sklepa. Poleg tega predlagana začasna odredba meri na izničenje korporacijskopravne sankcije, ki po samem zakonu nastopi, da se delničarju (prevzemniku) onemogoči uresničevanje kontrole, ki jo je v ciljni družbi pridobil v nasprotju z normativnimi omejitvami in zakonsko določenim postopkom.

Izrek

Zahteva za izdajo začasne odredbe se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je s sklepom 40201-14/2011-5 z dne 19. 10. 2011 kot prepozno zavrgla zahtevo tožeče stranke z dne 18. 10. 2011 za izdajo dovoljenja za prevzemno ponudbo za delnice ciljne družbe L. d. d., (v nadaljevanju L.), in tožeči stranki naložila plačilo takse v znesku 400,00 EUR.

2. Tožeča stranka v postopku sodnega varstva izpodbija sklep tožene stranke. Vrhovnemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep odpravi in toženi stranki naloži, da v treh delovnih dneh od izdaje sodbe izda odločbo, s katero bo tožeči stranki dovolila objavo prevzemne ponudbe za delnice ciljne družbe L. Vrhovnemu sodišče predlaga še, da toženi stranki naloži povrnitev stroškov sodnega postopka, skupaj z morebitnimi zakonitimi zamudnimi obrestmi.

3. Tožeča stranka skupaj s tožbo zahteva tudi izdajo začasne odredbe, s katero naj sodišče tožeči stranki omogoči izvrševanje vseh glasovalnih pravic iz 94 odstotkov delnic z oznako … ciljne družbe L., do izdaje dovoljenja tožene stranke za objavo prevzemne ponudbe.

4. Sodišče je predlog za izdajo začasne odredbe vročilo toženi stranki. V pravočasnem odgovoru tožena stranka sodišču predlaga, da predlog za izdajo začasne odredbe zavrže; podrejeno temu pa, da ga kot neutemeljenega zavrne.

5. Zahteva za izdajo začasne odredbe ni utemeljena.

6. Tožeča stranka svoj predlog za izdajo začasne odredbe utemeljuje na določbi tretjega odstavka 32. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), ki se na podlagi drugega odstavka 506. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (v nadaljevanju ZTFI) smiselno uporablja za postopek sodnega varstva zoper odločbe Agencije za trg vrednostnih papirjev (v nadaljevanju ATVP). V skladu s to določbo sodišče na tožnikovo zahtevo izda začasno odredbo za začasno ureditev stanja glede na sporno pravno razmerje, če se ta ureditev kot verjetna izkaže za potrebno.

7. Začasna ureditev stanja, kot jo zahteva tožeča stranka, ni mogoča. 8. Tožeča stranka je 13. 9. 2011 pridobila 94 odstotkov delnic z glasovalno pravico ciljne družbe, pri čemer pa tožeča stranka ni zatrjevala, da bi bila ta pridobitev delnic posledica izvedbe uspešne prevzemne ponudbe v smislu tretjega odstavka 12. člena Zakona o prevzemih (v nadaljevanju ZPre-1). 17. 9. 2011 je v dnevniku Večer objavila prevzemno namero. Zahtevo za izdajo dovoljenja za prevzemno ponudbo za delnice ciljne družbe je pri ATVP vložila 18. 10. 2011. 9. V skladu z določbo prvega odstavka 12. člena ZPre-1 mora prevzemnik, ki doseže prevzemni prag, dati prevzemno ponudbo v skladu z določbami ZPre-1. Za prevzemnika, ki krši to obveznost, nastopi mirovanje glasovalnih pravic v skladu s 63. členom ZPre-1 (peti odstavek 12. člena ZPre-1). Mirovanje glasovalnih pravic prevzemnika traja, dokler ne da prevzemne ponudbe oziroma dokler ne odtuji vrednostnih papirjev in delniških nakupnih opcij, ki niso vsebovane v vrednostnih papirjih, tako da prevzemnega praga ne dosega več (prvi odstavek 63. člena ZPre-1).

10. Mirovanje glasovalnih pravic iz delnic ciljne družbe je za tožečo stranko nastopilo 13. 9. 2011, ko je dosegla in presegla prevzemni prag. Njena zahteva v predlogu za izdajo začasne odredbe, da se ji omogoči izvrševanje glasovalnih pravic iz delnic ciljne družbe do izdaje dovoljenja za prevzemno ponudbo, pomeni zadržanje pravnih posledic iz prvega odstavka 63. člena ZPre-1. Takšne ureditvene začasne odredbe pa ni mogoče izdati. Pravno razmerje, ki bi ga bilo treba urediti z začasno odredbo, mora biti namreč v neposredni zvezi z razmerjem, ki ga izpodbijani akt ureja. V tem primeru pa temu ni tako, saj je mirovanje glasovalnih pravic nastopilo na podlagi samega zakona in ne na podlagi izpodbijanega sklepa. Poleg tega predlagana začasna odredba meri na izničenje korporacijskopravne sankcije, ki po samem zakonu nastopi, da se delničarju (prevzemniku) onemogoči uresničevanje kontrole, ki jo je v ciljni družbi pridobil v nasprotju z normativnimi omejitvami in zakonsko določenim postopkom.

11. Ker začasna ureditev stanja, kot jo zahteva tožeča stranka, ni mogoča, Vrhovno sodišče ni presojalo niti ostalih pogojev za izdajo začasne odredbe na podlagi tretjega odstavka 32. člena ZUS-1. Zahtevo tožeče stranke za izdajo začasne odredbe pa je kot neutemeljeno zavrnilo.