Jedro

Pritožnica tudi ne prereka ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da tožeča stranka zabojnikov in torej tudi zemljišča tožene stranke ni uporabljala. Glede na to in trditev tožeče stranke, da so bile nepremičnine po kupoprodajni pogodbi prodane in izročene kupcu skupaj z zabojniki, ni izključeno, da je tožeča stranka navedene zabojnike opustila in se s tem odrekla posesti in lastninski pravici le-teh (primerjaj 46. čl. ZTLR). Čim pa je tako, se izkaže kot neutemeljena trditev tožene stranke, da je tožeča stranka imela korist od uporabe njenega zemljišča v višini obračunane uporabnine.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi v izpodbijanem delu (1., 3. in 4. točka izreka) sodba sodišča prve stopnje.

Pritožnica sama nosi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Z uvodoma citirano sodbo je prvostopenjsko sodišče obdržalo v veljavi izvršilni sklep Okrajnega sodišča v Kočevju, opr. št. Ig ... z dne ... v 1. točki za glavnico 1,217.285,10 SIT in za zakonite zamudne obresti od zneskov 239.295,00 SIT od 27.1.1995 do plačila, 238.699,70 SIT od 26.4.1995 do plačila, 238.192,50 SIT od 21.7.1995 do plačila, 244.071,50 SIT od 21.10.1995 do plačila, 257.026,40 SIT od 16.1.1996 do plačila in v 3. točki za 635,00 SIT izvršilnih stroškov (1. točka izreka), sklep o izvršbi razveljavilo za znesek 247.660,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 17.5.1994 do plačila in za 130,00 SIT izvršilnih stroškov in tožbeni zahtevek v tem delu zavrnilo (2. točka izreka). Ugotovilo je še, da ne obstoji terjatev tožene stranke nasproti tožeči stranki v znesku 1.217.285,10 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od vsakokratne mesečne uporabnine, ki zapade zadnjega v mesecu za tekoči mesec do plačila (3. točka izreka) in toženi stranki naložilo povračilo pravdnih stroškov tožeče stranke v znesku 65.515,20 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 24.3.2000 do plačila (4. točka izreka).

Zoper navedeno sodbo v delu, v katerem ni uspela (1., 3. in 4. točko izreka) se je pravočasno pritožila tožena stranka "iz vseh pritožbenih razlogov" in predlagala, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje. Priglasila je pritožbene stroške.

Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Tožena stranka s pobotnim ugovorom uveljavlja uporabnino za njeno zemljišče, ker so na njem še vedno zabojniki tožeče stranke. Tožeča stranka uporablja v svojo korist njeno zemljišče, ne da bi za uporabo plačevala toženi stranki kakršnokoli odmeno. Podlago za svojo v pobot uveljavljano terjatev vidi v 219. čl. ZOR. Tega določila pa ni mogoče uporabljati mimo splošnih pogojev 210. čl. ZOR o neupravičeni pridobitvi, po katerem mora pridobitelj vrniti premoženje ali korist, ki jo je pridobil brez podlage v pravnem poslu ali zakonu.

Toženkino lastništvo zemljišča, na katerem še vedno stojijo zabojniki, temelječe na s tožečo stranko sklenjeni kupoprodajni pogodbi z dne 10.6.1996, med pravdnima strankama ni sporno. Tožena stranka tudi ni izpodbijala trditev tožeče stranke, da sta v 5. čl. navedene pogodbe pravdni stranki dogovorili, da prodajalec (tožeča stranka) izroči nepremičnine (ki so predmet pogodbe) kupcu (toženi stranki) v stanju, v kakršnem so bile ob sklenitvi pogodbe, niti ni izpodbijala predloženega dokaza (kupoprodajne pogodbe - priloga A15). Če pa je tožena stranka prevzela nepremičnine v stanju, v kakršnem so bile ob podpisu pogodbe, torej z bremenom na zemljišču stoječih zabojnikov, tožeči stranki ni mogoče pripisati uporabo zemljišča tožene stranke brez podlage. Že zato obogatitveni zahtevek ne more biti utemeljen (210. čl. ZOR).

Pritožnica tudi ne prereka ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da tožeča stranka zabojnikov in torej tudi zemljišča tožene stranke ni uporabljala. Glede na to in trditev tožeče stranke, da so bile nepremičnine po kupoprodajni pogodbi prodane in izročene kupcu skupaj z zabojniki, ni izključeno, da je tožeča stranka navedene zabojnike opustila in se s tem odrekla posesti in lastninski pravici le-teh (primerjaj 46. čl. ZTLR). Čim pa je tako, se izkaže kot neutemeljena trditev tožene stranke, da je tožeča stranka imela korist od uporabe njenega zemljišča v višini obračunane uporabnine.

Tožena stranka v pobot ni uveljavljala odškodnine zaradi neupravičene uporabe stvari, zato njeno pritožbeno stališče, da je za presojo utemeljenosti njenega pobotnega ugovora relevantno le, da dela zemljišča, na katerem stojijo zabojniki, sama ne more uporabljati, ni pa relevantno, ali je tožeča stranka zemljišče uporabljala, ob zgoraj povedanem nima opore v materialnem pravu in trditveni podlagi njene v pobot uveljavljane terjatve.

Ob povedanem se izkažejo kot nerelevantne tudi pritožbene trditve, da tožena stranka zabojnikov ni odkupila in niso njena last. Na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje je prvostopenjsko sodišče materialnopravno pravilno odločilo. Ker pri tem ni zagrešilo drugih kršitev, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. ZPP), je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo v izpodbijanem delu sodbo sodišča prve stopnje (353. čl. ZPP).

Izrek o pritožbenih stroških temelji na 1. odst. 165. čl. v zvezi s 1. odst. 154. čl. ZPP. Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, mora sama nositi svoje pritožbene stroške.