Jedro

O vprašanju, ki ga posredno izpostavlja revident, kdo je lahko stranka v postopku izdaje uporabnega dovoljenja, je Vrhovno sodišče že zavzelo stališče v več svojih zadevah, npr. X Ips 790/2004, X Ips 1244/2005 in X Ips 399/2005, od katerega odločitev prvostopenjskega sodišča ne odstopa, zato to vprašanje ni pomembno pravno vprašanje v smislu določbe 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

1. Zoper prvostopenjsko sodbo je revident po pooblaščencu vložil revizijo. Glede dovoljenosti revizije se sklicuje na 2. točko drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu - ZUS-1. 2. Revizija ni dovoljena.

3. Sodišče prve stopnje je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo revidentovo tožbo zoper sklep Upravne enote Kranj z dne 23. 10. 2007, s katerim je prvostopenjski upravni organ zavrnil revidentov zahtevek za priznanje položaja stranke v postopku izdaje uporabnega dovoljenja za večnamensko športno dvorano, ki je zgrajena na zemljišču parc. št. .. k.o. ..., investitorju ... Tožena stranka je z odločbo z dne 27. 11. 2007, zavrnila revidentovo pritožbo.

4. Po drugemu odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je podan eden od tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je v več svojih sklepih (na primer Up 858/08 z dne 3. 6. 2008) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča gre za pomembno pravno vprašanje, če je mogoče od njegove rešitve pričakovati razvoj prava preko sodne prakse glede takega vprašanja, če bi bilo pomembno za zagotovitev pravne varnosti ali za enotno uporabo prava, na področju, na katerega se nanaša vsebina zadeve. Upoštevaje sprejeto stališče o trditvenem in dokaznem bremenu in upoštevaje določbo četrtega odstavka 367. b člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1, mora revident natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo kršeno, okoliščine, ki izkazujejo njegovo pomembnost, ter obrazložiti, zakaj naj bi sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito.

6. Revident kot pomembno pravno vprašanje izpostavlja vprašanje, ali uporabno dovoljenje lahko posega tudi v pravice in pravne koristi drugih oseb, ki niso udeleženci gradnje, in ali izdano uporabno dovoljenje predstavlja oviro za sanacijo nezakonite gradnje v primeru naknadne odprave ali spremembe gradbenega dovoljenja v obnovljenem postopku in je v takem primeru izkazan pravni interes revidenta kot lastnika sosednjih parcel za udeležbo v postopku izdaje uporabnega dovoljenja.

7. V obravnavani zadevi je pomembno pravno vprašanje, kdo so lahko stranke v postopku izdaje uporabnega dovoljenja. Vrhovno sodišče je v zvezi s tem vprašanjem že zavzelo svoje stališče v več svojih zadevah, npr. v sodbah X Ips 790/2004 z dne 24. 4. 2008, X Ips 1244/2005 z dne 23. 12. 2009 in X Ips 399/2005 z dne 2. 7. 2009. V sodbi X Ips 1244/2005 je Vrhovno sodišče izrecno navedlo, da v postopku izdaje uporabnega dovoljenja ne morejo sodelovati lastniki sosednjih objektov. Ti namreč lahko svoje pravice in pravne koristi v zvezi z objektom, ki je predmet uporabnega dovoljenja, varujejo v postopku izdaje lokacijskega oziroma gradbenega dovoljenja. Po Zakonu o graditvi objektov – ZGO-1 se uporabno dovoljenje izda po opravljenem tehničnem pregledu, ki ga opravi komisija, sestavljena iz strokovnih delavcev, organov in organizacij, ki so določili pogoje ali dali soglasje za izgradnjo objekta. Po opravljenem tehničnem pregledu organ, ki je izdal gradbeno dovoljenje, izda uporabno dovoljenje pod pogoji določenimi v zakonu. Namen postopka za izdajo uporabnega dovoljenja je ugotovitev upravnega organa, ali je gradnja skladna z gradbenim dovoljenjem. Po določbi tretjega odstavka 96. člena ZGO-1 v postopku izdaje odločbe o uporabnem dovoljenju nimajo pravice sodelovati druge stranke, ki so bile udeležene v postopku izdaje gradbenega dovoljenja. Lastniki sosednjih objektov in zemljišč tako v postopku izdaje uporabnega dovoljenja načeloma ne sodelujejo, razen če ne zatrjujejo in tudi izkažejo, da se z izdajo uporabnega dovoljenja posega v njihove pravice oziroma pravne koristi.

8. Vprašanje, ki ga posredno izpostavlja revident, ni pomembno pravno vprašanje v smislu določbe 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, saj je Vrhovno sodišče v zvezi s tem vprašanjem že zavzelo stališče, odločitev prvostopenjskega sodišča pa ne odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča. Sklicevanje revidenta na zadevi U 1618/94-18 in I Up 404/2003 ni utemeljeno, saj gre za drugačne pravne situacije od obravnavane. Zato ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1

9. Vprašanje, ki ga še izpostavlja revident, in sicer, ali izdano uporabno dovoljenje predstavlja oviro za sanacijo nezakonite gradnje v primeru naknadne odprave ali spremembe gradbenega dovoljenja v obnovljenem postopku, pa ni pomembno pravno vprašanje v obravnavani zadevi, kjer se odloča o vprašanju, ali se revidentu kot lastniku sosednjega zemljišča prizna položaj stranke v postopku izdaje uporabnega dovoljenja.

10. Glede na to, da revident ni izkazal zatrjevanega pogoja za dovoljenost revizije iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče revizijo v obravnavanem primeru zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.