Jedro

Sodišče mora v svoji odločbi okvirno, vendar pa predvsem jasno določiti posle oziroma področja, na katerih poslovno omejena oseba ohranja poslovno sposobnost, ali obratno, posle oziroma področja, na katerih je posamezniku poslovna sposobnost odvzeta in jih torej brez skrbnika ne more opravljati. Le tako vsebinsko opredeljen delen odvzem poslovne sposobnosti, upoštevajoč načelo sorazmernosti, ne posega prekomerno v človekove pravice.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se v izpodbijanem delu (I. in III. točka) razveljavi in vrne zadeva v nov postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom nasprotni udeleženki delno odvzelo poslovno sposobnost, in sicer ji je prepovedalo razpolagati z večjimi vsotami denarja (nad nekaj sto evrov), sklepati materialne posle in upravljati premoženje (I.) ter odločilo, da se to zaznamuje pri 1/6 nepremičnine ID 000 in 111 (III.) Volilne pravice ji ni odvzelo (II.).

Proti sklepu, očitno proti I. in III. točki, se pritožuje nasprotna udeleženka po pooblaščencu. Navaja, da njeno stanje ni tako hudo, da ne se ne bi znala sama normalno odločati in razpolagati z večjim premoženjem. Obnova materinega stanovanja je bila nujna. Izvedenka je mnenje podala predvsem na podlagi izjav predlagateljev, sodišče pa bi moralo zaslišati njenega sina J. K. in postaviti drugega izvedenca. Predlaga spremembo sklepa tako, da se predlog zavrne v celoti.

Predlagatelja sta na pritožbo odgovorila in se zavzemata za njeno zavrnitev.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče sicer nima pomislekov v dokazno oceno sodišča prve stopnje glede odločilnih dejstev, ki jih izpodbija pritožba. Vendar pa je izrek sklepa nerazumljiv. Ni jasno, kaj pomeni, da se nasprotni udeleženki prepove razpolagati „z večjimi vsotami denarja (nad nekaj sto evri)“, saj ni jasno, koliko evrov je s tem mišljeno in predvsem ne, v kakšnem času velja ta omejitev. Popolnoma nejasno je tudi, kaj pomeni „sklepanje materialnih poslov“ in kaj „upravljanje premoženja“.

Res je sicer sodišče prve stopnje v tem „samo sledilo“ mnenju izvedenke, vendar tu ne gre za dejstva, ki bi jih lahko le-ta pojasnila s svojim strokovnim znanjem, pač pa za odločitev sodišča, za pravno presojo in odločitev, ki je povsem v domeni sodišča, ne pa izvedencev.

Sklep je torej nerazumljiv, kar je terjalo njegovo razveljavitev po 3. točki 365. čl. Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 14. tč. 2. odst. 339. čl. istega zakona, vse v zvezi s 37. čl. Zakona o nepravdnem postopku.

Sodišče mora v svoji odločbi okvirno, vendar pa predvsem jasno določiti posle oziroma področja, na katerih poslovno omejena oseba ohranja poslovno sposobnost, ali obratno, posle oziroma področja, na katerih je posamezniku poslovna sposobnost odvzeta in jih torej brez skrbnika ne more opravljati (center za socialno delo pa nato sodno odločbo z odločbo po drugem odstavku 208. člena ZZZDR pravzaprav le dopolni oziroma konkretizira). Le tako vsebinsko opredeljen delen odvzem poslovne sposobnosti, upoštevajoč načelo sorazmernosti, ne posega prekomerno v človekove pravice. (1) V ponovljenem postopku bo moralo torej sodišče prve stopnje v izreku sklepa o delnem odvzemu poslovne sposobnosti jasno opredeliti posle (lahko opisno, vendar kljub temu jasno, nedvoumno), ki jih nasprotna udeleženka ne more več samostojno sklepati.

(1) Primerjaj sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije II Ips 306/2011.