6. 1. 2022

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti, začetem z zahtevo Sindikata Ministrstva za obrambo, Ljubljana, ki ga zastopa Odvetniška družba Grilc, Starc in partner, o. p., d. o. o., Krško, na seji 6. januarja 2022

sklenilo:

Zahteva za oceno ustavnosti in zakonitosti prvega odstavka 5. člena Odloka o načinu izpolnjevanja pogoja prebolevnosti, cepljenja in testiranja za zajezitev širjenja okužb z virusom SARS-CoV-2 (Uradni list RS, št. 142/21 in 146/21) ter prvega odstavka 10.a člena Odloka o načinu izpolnjevanja pogoja prebolevnosti, cepljenja in testiranja za zajezitev širjenja okužb z virusom SARS-CoV-2 (Uradni list RS, št. 147/21, 149/21, 152/21, 155/21, 170/21 in 171/21) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Sindikat Ministrstva za obrambo (v nadaljevanju predlagatelj) je vložil zahtevo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti prvega odstavka 5. člena Odloka o načinu izpolnjevanja pogoja prebolevnosti, cepljenja in testiranja za zajezitev širjenja okužb z virusom SARS-CoV-2 (Uradni list RS, št. 142/21 in 146/21 – v nadaljevanju Odlok 1), ki je zahteval izpolnjevanje pogoja prebolevnosti, cepljenosti ali testiranja za opravljanje dela določenih skupin oseb, ter prvega odstavka 10.a člena Odloka o načinu izpolnjevanja pogoja prebolevnosti, cepljenja in testiranja za zajezitev širjenja okužb z virusom SARS-CoV-2 (Uradni list RS, št. 147/21, 149/21, 152/21, 155/21, 170/21 in 171/21 – v nadaljevanju Odlok 2), ki je za zaposlene v državni upravi določal izpolnjevanje pogoja prebolevnosti ali cepljenja. Zatrjuje kršitve 14., 23., 34., 35., 49. in 50. člena Ustave. Trdi, da izpodbijana Odlok 1 in Odlok 2 povzročata neutemeljeno in arbitrarno razlikovanje med bistveno podobnimi položaji ter da sta izpodbijani določbi nesorazmerni. Navaja, da je med njegovimi glavnimi cilji delovanja zastopanje pravic članov s področja delovnega prava in odprava morebitnih kršitev teh pravic ter da obstaja neposredna povezanost med njegovimi glavnimi cilji delovanja in pravicami iz delovnih razmerij, tj. pravicami iz dela in socialnega varstva, ki so kršene njegovim članom. Vlada naj bi arbitrarno in nezakonito ločevala delavce v kategorije cepljenih, prebolevnikov in testiranih. Predlagatelj navaja, da je ustrezni zastopnik svojih članov, ki deluje v njihovem najboljšem interesu.

2.Odlok 1 in Odlok 2 sta prenehala veljati. V takem primeru Ustavno sodišče v skladu z drugim odstavkom 47. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS) odloči o ustavnosti izpodbijanega predpisa, če so izkazani pogoji iz prvega odstavka 47. člena ZUstS, tj., če predlagatelj oziroma pobudnik izkaže, da niso bile odpravljene posledice njegove protiustavnosti.

3.Reprezentativni sindikat za območje države za posamezno dejavnost ali poklic lahko na podlagi enajste alineje prvega odstavka 23.a člena ZUstS začne postopek za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti predpisa le, če so ogrožene pravice delavcev. Zahtevo za oceno ustavnosti ali zakonitosti predpisa oziroma za oceno ustavnosti ali zakonitosti podzakonskega predpisa ali splošnega akta, izdanega za izvrševanje javnih pooblastil, ki bo sposobna vsebinske obravnave pred Ustavnim sodiščem, lahko vloži sindikat kot predlagatelj, če izpolnjuje oba procesna pogoja: reprezentativnost in ogroženost pravic delavcev.

4.Predlagatelj je izkazal le, da je reprezentativni sindikat v dejavnosti, ne pa tudi, da je izpolnjen pogoj ogroženosti pravic delavcev iz enajste alineje prvega odstavka 23.a člena ZUstS. Predlagatelj zgolj pavšalno navaja, da so njegovim članom kršene pravice iz delovnih razmerij oziroma pravice iz dela in socialnega varstva, pri čemer konkretno ne navede, katere pravice delavcev naj bi bile ogrožene. Ker predlagatelj ni izkazal ogroženosti pravic delavcev, ne more izkazati pravovarstvene potrebe za presojo izpodbijanih določb.[1] Zato je Ustavno sodišče njegovo zahtevo zavrglo.

5.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi prvega odstavka 25. člena ZUstS in tretje alineje tretjega odstavka v zvezi s petim odstavkom 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20) v sestavi: predsednik dr. Matej Accetto ter sodniki dr. Rok Čeferin, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Rajko Knez, dr. Marijan Pavčnik, dr. Rok Svetlič in Marko Šorli. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Matej Accetto Predsednik

[1]Prim. sklep Ustavnega sodišča št. U-I-45/21 z dne 3. 6. 2021.