Jedro

Pritožnica pa utemeljeno navaja, da je v času, ko so bile opravljene navedene storitve, to je v času pred 6. 4. 2019, ko je pričela veljati Odvetniška tarifa z vrednostjo odvetniške točke 0,60 EUR, veljala Odvetniška tarifa z vrednostjo odvetniške točke 0,459 EUR, ter da ji gre v skladu s takrat veljavno Odvetniško tarifo oziroma vrednostjo odvetniške točke za navedene opravljene storitve, v skladu z 2. točko 12. člena Odvetniške tarife za vsako od navedenih storitev število točk po tarifi, veljavni v času, ko je odvetnik storitve opravil, pomnoženi z vrednostjo točke v času plačila. Sodišče bi zato za obe navedeni storitvi moralo preračunati in priznati število odvetniških točk z upoštevanjem vrednosti odvetniške točke 0,459 EUR, ki velja v času, ko je bilo delo opravljeno, tako dobljeno število točk pa pomnožiti z vrednostjo odvetniške točke, veljavne v času izdaje izpodbijane odločbe, to je v vrednosti 0,60 EUR.

Izrek

I. Pritoži se delno ugodi in se sodba in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani II. točki izreka spremeni tako, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki pravdne stroške v višini 1.002,26 EUR v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 854,40 EUR od 16. dne po prejemu sodbe sodišča prve stopnje in od 147,86 EUR od 16. dne po prejemu tega sklepa.

II. V presežku, za znesek 779,43 EUR s pripadki, se pritožba zavrže. III. Tožena stranka mora povrniti tožeči stranki 36,06 EUR pritožbenih stroškov v 15. dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. dne dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno sodbo na podlagi pripoznave in sklepom ugodilo tožbenemu zahtevku za plačilo zneska 36.618,70 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11. 5. 2018 dalje do plačila (točka I. izreka). Toženi stranki je naložilo plačilo 854,40 EUR pravdnih stroškov tožeči stranki z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. dne dalje do plačila (točka II. izreka).

2. Tožeča stranka je zoper odločbo sodišča prve stopnje pravočasno vložila predlog za povrnitev pravdnih stroškov v katerem je zahtevala, da ji sodišče poleg že priznanih pravdnih stroškov povrne tudi ostale v tej vlogi priglašene stroške, vse pa upoštevaje določbo drugega odstavka 12. člena Odvetniške tarife (OT) ter 22 % DDV, skupno še 927,29 EUR. Enako je zahtevala tudi s pritožbo vloženo v nadaljevanju iste vloge.

3. Pritožba je delno, za znesek 147,86 EUR utemeljena. V preostalem delu je pritožba nedovoljena in jo je bilo potrebno zavreči. 4. Sodišče prve stopnje je z dopolnilnim sklepom z dne 15. 2. 2021, ki je postal pravnomočen 9. 3. 2021 tožeči stranki odmerilo še 705,49 EUR pravdnih stroškov in sicer ji je poleg že priznanih stroškov v odločbi z dne 26. 11. 2020 kot potrebne stroške priznalo še nagrado za sestavo prve pripravljalne vloge z dne 8. 1. 2019 v višini 700 točk in 1 % materialne stroške v višini 7 točk, skupaj 707 točk, ob vrednosti točke 0,60 EUR, tako 424,20 EUR. K temu znesku je sodišče prištelo še 22 % DDV v višini 93,32 EUR tako, da stroški tožeče stranke v zvezi s sestavo prve pripravljalne vloge znašajo 517,52 EUR. Prav tako je tožeči stranki priznalo tudi zahtevani DDV od že odmerjenih stroškov po sklepu z dne 26. 11. 2020 v znesku 854,40 EUR, kar znaša 187,97 EUR. Skupno je tako z dopolnilnim sklepom sodišče tožeči stranki priznalo še stroške v višini 705,49 EUR. Sodišče prve stopnje je torej z dopolnilnim sklepom z dne 15. 2. 2021 tožeči stranki priznalo del stroškov, ki so predmet pritožbe. Ker se tožeča stranka zoper odločitev v tem delu ni pritožila, je njena pritožba, kolikor se nanaša na stroške o katerih je bilo odločeno z dopolnilnim sklepom, nedovoljena in jo je bilo kot tako zavreči (člen 343/I in IV ZPP).

5. Pritožnica pa utemeljeno izpodbija odločitev sodišča prve stopnje v točki II. izreka sodbe na podlagi pripoznave in sklepa z dne 26. 11. 2020, v kateri je sodišče prve stopnje tožeči stranki odmerilo in priznalo stroške za vložen izvensodni zahtevek v višini 700 točk in za vloženo tožbo v višini 700 točk ter 24 točk za materialne stroške, vse v skupni višini 1.424 točk, ob vrednosti točke 0,60 EUR torej znesek 854,40 EUR. Utemeljeno navaja, da je v času, ko so bile opravljene navedene storitve, to je v času pred 6. 4. 2019, ko je pričela veljati Odvetniška tarifa z vrednostjo odvetniške točke 0,60 EUR, veljala Odvetniška tarifa z vrednostjo odvetniške točke 0,459 EUR, ter da ji gre v skladu s takrat veljavno Odvetniško tarifo oziroma vrednostjo odvetniške točke za navedene opravljene storitve, strošek v višini za vsako storitev po 800 točk in ne 700 točk, kot je to napačno priznalo sodišče prve stopnje. Utemeljeno navaja, da bi sodišče v skladu z 2. točko 12. člena Odvetniške tarife moralo tožnici priznati za vsako od navedenih storitev število točk po tarifi, veljavni v času, ko je odvetnik storitve opravil, saj navedeno določilo OT predpisuje, da je stranka dolžna plačati odvetniku storitev po tarifi veljavni v času, ko je odvetnik delo opravil, pomnoženi z vrednostjo točke v času plačila, povečano z DDV, če je odvetnik zavezanec za plačilo DDV. Sodišče bi zato za obe navedeni storitvi moralo preračunati in priznati število odvetniških točk z upoštevanjem vrednosti odvetniške točke 0,459 EUR, ki velja v času, ko je bilo delo opravljeno, tako dobljeno število točk pa pomnožiti z vrednostjo odvetniške točke, veljavne v času izdaje izpodbijane odločbe, to je v vrednosti 0,60 EUR. Tudi po presoji pritožbenega sodišča je navedeno jasno določbo mogoče razumeti samo tako, saj sicer sploh ne bi bila potrebna in bi se odvetniške storitve obračunavale in priznavale izključno po vrednosti točke v času odločanja o stroških postopka, kot je to napačno in v nasprotju z 2. točko 12. člena OT v konkretnem primeru storilo sodišče prve stopnje, glede storitev opravljenih pred objavo sklepa o spremembi vrednosti točke, ki velja od 6. 4. 2019 dalje. Tožeča stranka ima tako prav, ko zahteva, da ji sodišče poleg priznanih stroškov dodatno prizna še stroške za sestavo izvensodnega odškodninskega zahtevka v višini 100 točk (namesto priznanih 700 točk pravilno 800 točk) in za tožbo dodatnih 100 točk (namesto priznanih 700 točk pravilno 800 točk), vse povečano za 1 % pavšal materialnih stroškov, torej 2 točki, skupno tako 202 točki, kar glede na vrednost odvetniške točke v času izdaje izpodbijane sodbe 0,60 EUR, predstavlja znesek v višini 121,20 EUR, povečano za 22 % DDV 26,66 EUR, skupno torej 147,86 EUR. Pritožbi tožeče stranke je bilo tako ugoditi glede zneska 147,86 EUR in sklep sodišča prve stopnje v točki II. izreka za ta znesek ustrezno povečati oziroma spremeniti (člen 365 točka 3 v zvezi s členom 358 5 alineja ZPP).

6. Tožeča stranka je s pritožbo delno uspela, zato je upravičena do uspehu sorazmernega dela (16 %) priglašenih stroškov pritožbe v višini 36,70 EUR (sestava pritožbe 250 točk, materialni stroški 2,5 točke, sodna taksa za pritožbo 40,80 EUR in 22 % DDV, skupno torej 229,30 EUR, oziroma 36,70 EUR).