Jedro

Ker iz zemljiške knjige izhaja, da je Občina B. lastnica zemljišč, lahko tudi predlaga začetek postopka določitve meje tem zemljiščem.

Izrek

Tožba se zavrne.

Zahteva tožnika za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

Prvostopni organ je s sklepom združil upravne zadeve, pričete z zahtevo št. 02112-1247/2008-1, št. 02112-2028/2008-1 in 02112-2029/2008-1 v enotno zadevo s štev. 02112-1247/2008-1. Z izpodbijano odločbo pa je v katastrski občini ... evidentiral kot urejeni del meje: med parcelami 85/10, 85/13, 85/12, 86/13, 86/12, 86/11, 86/9, 86/8, 86/7, 86/6, 86/1, 85/1 in sosednjimi parcelami 85/15, 85/14, 86/14, 87/8, 87/14, 87/13, 87/9, 87/12, 87/11, 87/5, 87/10, 86/5, 84/10, 1328/1; med parcelo 84/3 in sosednjimi parcelmai 83/5, 83/4, 84/1, 85/4, 85/15, 85/10; med parcelo 84/10 in sosednjo parcelo 1328/1 (1. točka izreka). V katastrski občini ... evidentiral izravnani del meje parcele 86/1 s sosednjo parcelo 86/5 (2. točka izreka). V 3. točki izreka je navedel, da je grafični prikaz urejene meje in izravnanega dela meje z označenimi zemljiškokatastrskimi točkami in vpisanimi parcelnimi številkami obvezna priloga odločbi, urejene meje pa so označeno poudarjeno. Drugostopni organ pa je pritožbo tožnika zoper sklep in odločbo prvostopnega organa zavrnil kot neutemeljeno.

Tožnik vlaga tožbo iz razlogov po 1., 2. in 3. točki 27. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1). V tožbi navaja, da se je zoper odločbo prvostopnega organa pritožil in v pritožbi pojasnil, da odvzem zemljišč parc. št. 86/1, 86/6, 86/7, 86/8, 86/9, 86/10, 86/11, 86/12 in 86/13, vse k.o. ..., ki so bila odvzeta njegovemu pravnemu predniku pok. A.A., pravno formalno ni ustrezno urejen, ter da je zahteval vrnitev navedenih zemljišč, ki so sedaj formalnopravno sicer v lasti Občine B., so pa zemljišča v dejanski rabi in posesti tožnika. Občina B. glede na to ni aktivno legitimirana za sprožitev predmetnega postopka evidentiranja urejene meje in njene izravnave, tožnik kot dejanski lastnik navedenih parcel, pa bi moral imeti možnost sodelovanja v predmetnem postopku. Navaja, da je že dne 28. 1. 2008 pri UE Ljubljana, Izpostava Šiška vložil zahtevek št. 465-1/2008-61111 za deekspropriacijo navedenih zemljišč, in sicer na podlagi 111. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-1), ki določa, da lahko razlaščenec zahteva vrnitev odvzete nepremičnine pri upravnem organu iz 96. člena tega zakona, v kolikor razlastitveni upravičenec v roku iz 1. odstavka 102. člena tega zakona ne zagotovi začetka gradnje objektov, zaradi katerih je bila razlastitev predlagana. Tožnik je svoj zahtevek temeljil na nespornih dejstvih, da so bile sporne nepremičnine njegovemu pravnemu predniku pok. A.A. odvzete v letu 1981 ter da v nadaljnjih 26-ih letih do danes Občina B. kot razlastitveni upravičenec ni začela z gradnjo objektov, zaradi katerih je bila razlastitev predlagana. Zahteva tožnika je bila sicer z odločbo št. 465-1/2008-61111 z dne 17. 3. 2008 zavrnjena, pritožbo tožnika pa je Ministrstvo za okolje in prostor zavrnilo z odločbo št. 35020-35/2008 z dne 13. 5. 2008, vendar pa je tožnik vložil tožbo v upravnem sporu, ki se vodi pod opr. št. U 1442/2008 ter v njej še ni bilo meritorno odločeno. Sodišču glede na to predlaga, da združi obravnavanje predmetne tožbe v upravnem sporu z obravnavanjem tožbe v zadevi opr. št. U 1442/2008, saj se obe zadevi vodita med istimi pravdnimi strankami in so predmet njunega odločanja ista zemljišča. Sodišču predlaga, da izpodbijani sklep in odločbo prvostopnega organa odpravi ter vrne zadevo prvostopnemu organu v ponovni postopek, toženi stranki pa naloži dolžnost povrnitve stroškov postopka tožeči stranki z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi iz razlogov, ki so razvidni iz njene obrazložitve in sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Občina B. kot stranka z interesom v tem upravnem sporu odgovora na tožbo ni podala.

Tožba ni utemeljena.

Tožnik s tožbo izpodbija aktivno legitimacijo Občine B. za vložitev zahteve za evidentiranje kot urejenega dela meje in izravnanega dela meje med parcelami, katerih zemljiškoknjižna lastnica je Občina B. in sosednjimi parcelami, med drugim tudi s parcelo št. 86/14 k.o. ..., katere zemljiškoknjižni lastnik je tožnik. Kot izhaja iz podatkov v upravnih spisih je tožnik na mejni obravnavi z dne 11. 2. 2008 podpisal izjavo o strinjanju s potekom predlagane meje, ni pa se strinjal s tem, da je Občina B. lastnica parcel št. 86/1, 86/6, 86/7, 86/8, 86/9, 86/10 in 86/11, vpisaih v zk. vl. št. 356, k.o. ...

Sodišče zavrača tožbene ugovore kot neutemeljene in ocenjuje odločbo prvostopnega organa, potrjeno z odločbo drugostopnega organa, kot pravilno in zakonito. Po določbi 1. odstavka 11. člena ZEN se lastništvo in s tem položaj strank v postopku za izdelavo elaboratov ter v upravnih in drugih postopkih, ki jih vodi geodetska uprava na podlagi tega zakona, ugotavlja na podlagi vpisa v zemljiško knjigo, razen če zakon ne določa drugače. Prvi odstavek 21. člena ZEN določa, da se podatki o lastniku pridobijo iz zemljiške knjige in se osvežijo glede na podatke centralnega registra prebivalstva, sodnega registra ter drugih evidenc, ki izkazujejo spremembe podatkov lastnika. Po 1. odstavku 28. člena ZEN se postopki evidentiranja urejene meje uvedejo na zahtevo lastnika parcele, na zahtevo lastnika pa se na podlagi 1. odstavka 61. člena ZEN v zemljiškem katastru evidentira tudi izravnani del meje.

V obravnavanem primeru je bilo v postopku ugotovljeno, da je Občina B. lastnica parcel, vpisanih v zk. vložku 356 k.o. ..., kar izhaja iz podatkov v B listu za navedeni zk. vložek, tudi tistih, katerih lastništvo ji tožnik osporava. Pri tem se tožnik neutemeljeno sklicuje na še nerešeno predhodno vprašanje o lastništvu parcel v zvezi z njegovo zahtevo za vrnitev zemljišč v naravi in odpravo razlastitvene odločbe, na podlagi 111. člena ZUreP-1. Sodišče z vpogledom v spis naslovnega sodišča, opr. št. U 1442/2008 ugotavlja, da je sodišče izdalo pravnomočno sodbo, opr. št. U 1442/2008-10 z dne 15. 9. 2009, s katero je tožbo tožnika zavrnilo in potrdilo odločbo Upravne enote Ljubljana, Izpostava Šiška, št. 465-1/2008-61111 z dne 17. 3. 2008, v zvezi z odločbo Ministrstva za okolje in prostor št. 35020-35/2008 z dne 13. 5. 2008. S citirano odločbo prvostopnega organa pa je bila zavrnjena zahteva tožnika za vrnitev predmetnih zemljišč, revizija zoper sodbo pa je bila zavržena s sklepom Vrhovnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, opr. št. X Ips 472/2009 z dne 31. 3. 2010. Ker je sodišče ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega upravnega akta pravilen, da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena, je s sodbo tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 in 26/07-sklep US, v nadaljevanju ZUS-1).

Zahtevo za povrnitev stroškov postopka pa je sodišče zavrnilo na podlagi 4. odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.