Jedro

Za razliko od ureditve v 1. odstavku 36.d člena ZDK, ki delavcu invalidu - ki ne izpolnjuje pogojev za invalidsko pokojnino - zagotavlja le pravico, da mu delovno razmerje ne sme prenehati brez njegovega soglasja, čeprav je uvrščen med trajne presežke, norma iz 2. odstavka 19. člena KP za dejavnost kovinskih materialov in livarn ter kovinsko in elektro industrijo Slovenije prepoveduje uvrstitev med trajne presežke delavca, za katerega je uveden postopek za uveljavljanje pravic iz invalidskega zavarovanja.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da se razveljavita sklep direktorja tožene stranke z dne 17.3.1997 potrjen s sklepom Komisije za pritožbe z dne 22.7.1997 o prenehanju delovnega razmerja tožnici zaradi trajnega prenehanja potreb po njenem delu serijskega strojnega obdelovalca III. Sodišče je ugotovilo, da je bila tožnica spoznana za trajno presežno delavko v postopku, izvedenem skladno z določili zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 14/90, 5/91 in 71/93 - ZDR) in 2. odstavkom 19. člena Kolektivne pogodbe za dejavnost kovinskih materialov in livarn ter kovinsko in elektro industrijo Slovenije (Uradni list RS, št. 37/96), zato ji je z iztekom šestmesečnega odpovednega roka zakonito prenehalo delovno razmerje.

Sodišče druge stopnje je z izpodbijano sodbo ugodilo pritožbi tožeče stranke in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožbenemu zahtevku v celoti ugodilo. Sprejelo je pravno stališče, da je tožnico šteti za zaščiteno osebo po 2. odstavku 19. člena panožne kolektivne pogodbe. Tožnica, za katero je bil vložen predlog za oceno invalidnosti, o katerem ni bilo pravnomočno odločeno do sprejema programa tožene stranke o razreševanju presežkov delavcev (14.3.1997) po omenjeni določbi ni smela biti uvrščena med trajne presežke.

Proti pravnomočni sodbi sodišča druge stopnje je tožena stranka zaradi zmotne uporabe materialnega prava vložila revizijo. Po stališču tožene stranke je tudi delavec, ki je v postopku za ugotavljanje invalidnosti lahko uvrščen med trajne presežke in samo v primeru, če je pravnomočno spoznan za invalida, mu delovno razmerje ne sme prenehati. Razlaga kot jo je uporabilo pritožbeno sodišče za podlago svoji odločitvi, je pravno zmotna. Zato predlaga, da se reviziji ugodi in sodba Višjega delovnega in socialnega sodišča spremeni tako, da se pritožba tožeče stranke zavrne kot neutemeljena in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Revizija je bila v skladu z določbo 375. člena ZPP vročena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo, in tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

Pravna podlaga za odločitev v sporu je vsebovana v določilu 2. odstavka 19. člena Kolektivne pogodbe za dejavnost kovinskih materialov in livarn ter za kovinsko in elektro industrijo Slovenije, ki se glasi: "Razen v primerih, določenih z zakonom, med trajne presežke ne more biti uvrščen tudi delavec, za katerega je vložen predlog za oceno invalidnosti, in sicer do pravnomočne odločitve glede ugotavljanja njegove invalidnosti." S to normo je omenjena kolektivna pogodba razširila zaščito delavca kot je določena v 1. odstavku 36. d člena Zakona o delovnih razmerjih, ki varuje le delavca invalida, ki ne izpolnjuje pogojev za invalidsko pokojnino.

Po 112. členu ZDR se s kolektivno pogodbo v skladu s tem zakonom, predpisi, izdanimi na njegovi podlagi in drugimi predpisi, podrobneje urejajo pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev, zaposlenih v organizacijah oziroma pri delodajalcih, ter pravice in obveznosti teh organizacij oziroma delodajalcev (1. odstavek). S kolektivno pogodbo določita stranki, ki sta jo sklenili, tudi medsebojne pravice in obveznosti (2. odstavek). Ker je z določilom 2. alinee 19. člena kolektivne pogodbe dejavnosti določila več pravic delavcu, za katerega je vložen predlog za oceno invalidnosti, je za njegovo vsebino in razlago upoštevati namen podpisnikov kolektivne pogodbe.

S to določbo je namreč zagotovljena pravica delavcu, za katerega je vložen predlog za oceno invalidnosti, da se do pravnomočne odločitve pristojnega organa ne sme uvrstiti med trajno presežne delavce. Za razliko od ureditve v 1. odstavku 36. d člena ZDR, ki delavcu invalidu - ki ne izpolnjuje pogojev za invalidsko pokojnino - zagotavlja le pravico, da mu delovno razmerje ne sme prenehati brez njegovega soglasja, čeprav je uvrščen med trajne presežke, norma iz 2. odstavka 19. člena navedene kolektivne pogodbe prepoveduje uvrstitev med trajne presežke delavca, za katerega je uveden postopek za uveljavljanje pravic iz invalidskega zavarovanja.

Ob bistveni dejanski ugotovitvi sodišča druge stopnje, da je bila tožnica na podlagi programa razreševanja presežkov delavcev z dne 14.3.1997 uvrščena med trajne presežke, čeprav je dne 11.9.1996 vložila predlog za oceno invalidnosti, o katerem je bilo pravnomočno odločeno šele 26.6.1997, je pravilna njegova presoja, da sporna odločitev o prenehanju delovnega razmerja tožnici nasprotuje določbi iz 2. odstavka 19. člena Kolektivne pogodbe za dejavnost kovinskih materialov in livarn ter za kovinsko in elektro industrijo Slovenije. Zato je bilo tožbenemu zahtevku tožnice na razveljavitev sklepov tožene stranke o prenehanju delovnega razmerja na podlagi 2. odstavka 19. člena omenjene kolektivne pogodbe materialnopravno pravilno ugodeno.

Očitek revizije glede zmotne uporabe določbe iz 35. člena ZDR ni utemeljen. V njem je vsebovana pristojnost organov za sprejem odločitve o prenehanju delovnega razmerja in pravicah iz programa razreševanja presežkov delavcev. Konstitutivni sestavni del sprejetega programa je torej odločitev o prenehanju delovnega razmerja delavcem, ki so bili v postopku izbire po kriterijih iz 36. b člena ZDR in 19. člena panožne kolektivne pogodbe določeni kot trajno nepotrebni. Zato je odločitev organa upravljanja o prenehanju delovnega razmerja tožnici upoštevati kot konkretni, individualni pravni akt, s katerim je bilo meritorno odločeno o pravicah in obveznostih tožnice (z neposrednim pravnim učinkom).

Ker uveljavljeni revizijski razlog ni podan, je revizijsko sodišče zavrnilo revizijo tožene stranke kot neutemeljeno (378. člen ZPP).