Jedro

Sodišče ustavi izvršbo na dolžnikova sredstva pri Agenciji RS za plačilni promet na podlagi zakona in sicer takoj, ko so izpolnjeni v zakonu določeni pogoj.

Izrek

Pritožba Republike Slovenije se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje, v delu, ki se nanaša na Republiko Slovenijo, potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se izvršba na računu pri organizaciji, za plačilni promet ustavi.

Upnik Republika Slovenija, ki jo zastopa državno pravobranilstvo, se je zoper navedeni sklep pravočasno pritožila. Navedla je, da je ravno zaradi negativnega stanja na dolžnikovem žiro računu predlagala spremembo izvršilnega sredstva. Spremembo je sodišče dovolilo s sklepom z dne 07.09.1999. Glede na to, da sploh ne predlaga več izvršbe na dolžnikova sredstva pri Agenciji RS za plačilni promet, je sodišče s tem, ko je ustavilo izvršbo na podlagi 2. odst. 147. člena ZIZ, napačno uporabilo materialno pravo.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče ustavi izvršbo na dolžnikova sredstva pri Agenciji RS za plačilni promet (v nadaljevanju APP) na podlagi zakona in sicer takoj, ko so izpolnjeni v 2. odst. 174. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju - ZIZ) določeni pogoji.

Upnik je 06.09.1999 res predlagal novo sredstvo izvršbe, o katerem je sodišče odločilo s sklepom z dne 07.09.1999. Z navedenim sklepom je sodišče prve stopnje dovolilo, da se izvršba nadaljuje tudi z novim izvršilnim sredstvom: prodajo dolžnikovih premičnin. Tako je do prejema obvestila APP, da na računu dolžnika že leto dni od prejema sklepa o izvršbi ni priliva sredstev (list. št. 11), vodilo izvršbo z dvema izvršilnima sredstvoma in sicer izvršbo na sredstva na dolžnikovem žiro računu in izvršbo na dolžnikove premičnine. Ko so se stekli pogoji iz 2. odst. 147. člena ZIZ pa je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo navedeno postopkovno določbo in z izpodbijanim sklepom ustavilo izvršbo na sredstva na dolžnikovem računu pri APP. S svojo odločitvijo sodišče prve stopnje ni poseglo v izvršbo, ki se vodi na dolžnikove premičnine. Zato je odločitev sodišča prve stopnje pravilna.

Sodišče druge stopnje je izpodbijani sklep preizkusilo še glede bistvenih kršitev določb izvršilnega postopka in glede pravilne uporabe materialnega prava. Ker sodišče druge stopnje ni našlo razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP - v zvezi s 15. členom ZIZ), je pritožbo upnika Republike Slovenije zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje, na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, potrdilo.