Jedro

Pritožba zoper sodbo pritožbenega sodišča ni dovoljena, zato se zavrže.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje z dne 11. 7. 2013.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo vlogo tožnice – pritožba zoper sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča Psp 93/2013 z dne 6. 6. 2013. Zoper sklep o zavrženju vloge se pritožuje tožnica. Navaja, da v njenem primeru glede ugotovljenega bolniškega staleža ne gre za bolezen, temveč za posledice poškodbe pri delu. Pri odločitvi ni bilo upoštevano, da ima 50 % invalidnost levega kolena zaradi poškodbe pri delu, prav tako se ni upošteval operacijski zapisnik iz leta 2011, iz katerega je razvidno, da so križne vezi tako poškodovane, da komaj držijo, poškodovan je tudi meniskus. Nikjer ni pojasnjeno, od česa bi potem bile poškodovane križne vezi in meniskus. Pritožba nadalje navaja, da Višje delovno in socialno sodišče ni izvedlo predlaganih dokazov, da bi se ugotovilo dejansko stanje.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je v skladu s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) preizkusilo sklep sodišča prve stopnje v skladu z 2. odstavkom 350. člena ZPP. Na podlagi tako opravljenega preizkusa ugotavlja, da je sodišče prve stopnje popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje je pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem pa tudi ni prišlo do bistvene kršitve določb pravdnega postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti.

Iz izpodbijanega sklepa in sodnega spisa izhaja naslednje dejansko stanje. Sodišče prve stopnje je v predmetni zadevi s sodbo opr. št. Ps 3021/2011 z dne 7. 11. 2012 zavrnilo tožbeni zahtevek tožnice, kar je bilo po njeni pritožbi potrjeno s sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča, opr. št. Psp 93/2011 z dne 6. 6. 2013. Zoper navedeno sodbo pritožbenega sodišča je tožnica vložila pritožbo, ki jo je naslovila tako na Vrhovno sodišče Republike Slovenije, kakor na Višje delovno in socialno sodišče. Obe sodišči sta pritožbo odstopili v reševanje Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani. To sodišče je s sklepom, ki je sedaj predmet pritožbe, pritožbo zoper sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča, opr. št. Psp 93/2011 z dne 6. 6. 2013, zavrglo.

Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa že pojasnilo, da pritožba zoper sodbo pritožbenega sodišča ni dovoljena. Po določbi 1. odstavka 333. člena ZPP je pritožba dovoljena le zoper sodbo sodišča, izdano na prvi stopnji, kar pomeni, da pritožba zoper sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča ni dovoljena oziroma, da pravice do pritožbe zoper sodbo Višjega sodišča ne določata niti ZPP niti Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 in naslednji), ki se uporablja v postopku pred delovnimi in socialnimi sodišči. Z izdajo sodbe pritožbenega sodišča so redna pravna sredstva izčrpana. Na podlagi navedenega je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je vlogo tožnice z dne 5. 7. 2013, po vsebini pritožbo zoper sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča, opr. št. Psp 93/2013 z dne 6. 6. 2013, kot nedovoljeno zavrglo.

Tožnica v svoji pritožbi zoper izpodbijani sklep ponavlja pritožbene navedbe, kakor jih je podala že v svojih dosedanjih vlogah in za rešitev predmetne zadeve niso relevantne. Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče v skladu z 2. točko 365. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.