Jedro

Glede na to, da je pred sodiščem predmet presoje pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa, zoper katerega je tožeča stranka vložila tožbo, v tem primeru sodišče prve stopnje ni imelo pravne podlage za zavrženje tožbe, temveč bi moralo o tožbenem zahtevku odločiti po vsebini (v izreku sodbe). Z zavrženjem tožbe je sodišče tožeči stranki brez pravne podlage odvzelo pravico do pravnega varstva. Sodišče se je sicer spuščalo tudi v presojo utemeljenosti razlogov, ki so vodili toženo stranko pri zavrženju zahteve za priglasitev stranske udeležbe in zavrženju pritožbe, vendar pa o zakonitosti take odločitve sodišče ni presodilo. S tem pa je kršilo določbe postopka, kar je imelo vpliv na zakonitost in pravilnost izpodbijanega sklepa (prvi odstavek 339. člena ZPP).

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom tožbo zavrglo.

2. Zoper sklep je pritožbo vložila tožeča stranka. V pritožbi navaja, da sodišče prve stopnje zgolj povzema določbe materialnih predpisov ter navaja, da so pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja neodtujljive osebne pravice, ki jih lahko pridobi le zavarovanec in da je le on nosilec pravic in pravnih koristi. Čeprav ne gre oporekati povzetim določbam zakonov, je sodišče prve stopnje zgrešilo pravni problem in sistemsko problematiko, ki izvira iz tožbe. V predmetni zadevi gre za situacijo iz 2. točke prvega odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP),1 ko torej upravni organ s sklepom zavrže zahtevo, ker vložnik (torej pritožnica kot tožeča stranka) ne uveljavlja kakšne svoje pravice ali pravne koristi. Ker je v skladu s tretjim odstavkom 129. člena ZUP zoper tak sklep dovoljena pritožba, ki je bila nato zavrnjena (pravilno: zavržena) so podane procesne predpostavke za vložitev tožbe. S tožbo se namreč ni zahtevala meritorna odločitev o tem, ali zavarovancu pripadajo pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, temveč, da se tožeči stranki prizna lastnost stranske udeleženke. Glede na navedeno je pravno napačna odločitev sodišča prve stopnje, da pritožbo zoper prvostopenjsko odločbo ni vložila upravičena oseba in da naj bi bila zato podana procesna ovira za sodni postopek upoštevaje 75. člen Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (v nadaljevanju: ZDSS-1).2 Bistvo spora je v tem, ali je tožeča stranka lahko stranska udeleženka v upravnem postopku pred organi tožene stranke ali ne. Če je lahko (teoretično in v konkretnem primeru), potem njenih pravic za uveljavljanje njenih koristi ni mogoče v procesnem smislu ovirati tako, da do sodnega varstva sploh ne bi mogla, saj bi v takem primeru šlo za izvotljeno pravico. Ker je tožeča stranka glede priznanja pravice do stranske udeležbe vložila vlogo, ki je bila v upravnem postopku zavrnjena (pravilno: zavržena), je zoper drugostopenjsko upravno odločbo vložila predmetno tožbo. Zato so procesne predpostavke za obravnavo tožbe izpolnjene. Sodišče bi moralo obrazložiti, zakaj pritožnica izpolnjuje ali ne izpolnjuje pogoje za stransko udeležbo, tega pa ni storilo. Tožeča stranka nadalje navaja, zakaj bi ji morala tožena stranka omogočiti, da kot stranska udeleženka v postopku pred upravnim organom varuje svoje pravne interese in koristi, ki neposredno niso predmet odločanja v samem upravnem postopku. Pravna teorija kot temeljno značilnost procesnega položaja stranskega udeleženca opredeljuje njegov položaj, ki ni identičen s pravico ali obveznostjo, ki je predmet odločanja v postopku. Glede na teoretična izhodišča, ni pravilen zaključek sodišča (oziroma je sploh neobrazložen), da se tožeči stranki odreka pravni interes zato, ker ta ne more biti nosilec pravic in obveznosti iz sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Takšno stališče sodišča (in tožene stranke) nima nobene zveze s spornim vprašanjem, ali tožeči stranki v konkretnem primeru priznati pravni interes. V nadaljevanju tožeča stranka podrobneje utemeljuje svoj pravni interes. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep odpravi in tožbenemu zahtevku ugodi oziroma podrejeno, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje nepravilno uporabilo določbo prvega odstavka 274. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP)3 in 75. člen ZDSS-1, kar je vplivalo na zakonitost in pravilnost sklepa, kot to v pritožbi zatrjuje tudi tožeča stranka.

5. Tožeča stranka je vložila tožbo zoper sklep drugostopenjskega organa tožene stranke št. zadeve: ..., št. dosjeja: ... z dne 3. 5. 2021. Z navedenim sklepom je bila zahteva tožeče stranke za priglasitev stranske udeležbe zavržena (I. točka izreka). Zavržena pa je bila tudi pritožba, ki jo je tožeča stranka vložila zoper odločbo območne enote zavoda št. zadeve: ..., št. dosjeja: ... z dne 4. 2. 2021 v zvezi s priznanjem pravic iz invalidskega zavarovanja.

6. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje in pa iz listinske dokumentacije v spisu izhaja, da je pred toženo stranko tekel postopek v zvezi s priznanjem pravic iz invalidskega zavarovanja. Z odločbo z dne 4. 2. 2021 je tožena stranka zavrnila zahtevo zavarovanca za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja. Zavarovanec zoper tako odločbo ni vložil pritožbe, je pa pritožbo vložila tožeča stranka, torej Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Obenem je priglasila tudi stransko udeležbo. Z izpodbijanim sklepom z dne 3. 5. 2021 je tožena stranka zahtevo za priglasitev stranske udeležbe zavrgla ob razlogovanju, da tožeča stranka ne izkazuje pravnega interesa. Posledično pa je bila zavržena tudi pritožba. Zoper tako odločbo je tožeča stranka vložila tožbo ter predlagala, da se izpodbijani sklep odpravi, nadalje da se tožeči stranki prizna lastnost stranskega udeleženca v postopku priznanja pravic iz invalidskega zavarovanja in da se odločanje o pritožbi stranskega udeleženca vrne toženi stranki v ponovno upravno odločanje.

7. V 75. členu ZDSS-1 je določeno, da po predhodnem preizkusu tožbe sodišče izda sklep, s katerim se tožba zavrže, tudi v primerih, če je bila tožba vložena prezgodaj ali je zoper upravni akt, ki se izpodbija, mogoča pritožba, pa pritožba sploh ni bila vložena ali pa je bila vložena prepozno. Navedena določba dopolnjuje določbo prvega odstavka 274. člena ZPP, kjer je določeno, da po predhodnem preizkusu tožbe izda predsednik senata sklep, s katerim se tožba zavrže, če ugotovi, da odločanje o tožbenem zahtevku ne spada v sodno pristojnost, da je bila tožba vložena prepozno, če je s posebnimi predpisi določen rok za tožbo, da o tožbenem zahtevku že teče pravda, da je stvar pravnomočno razsojena, da je bila o spornem predmetu sklenjena sodna poravnava ali da ni podana pravna korist tožeče stranke za vložitev tožbe.

8. Sodišče prve stopnje odločitev utemeljuje s tem, da tožeča stranka ne izkazuje pravne koristi, ki je podlaga za stransko udeležbo v postopku ugotavljanja invalidnosti zavarovanca tožene stranke. S tem pa tudi ni podana pravna korist tožeče stranke za vložitev tožbe, še posebej ob dejstvu, kot to poudarja sodišče prve stopnje, da je šteti, da pritožbo zoper prvostopenjsko upravno odločbo ni vložila upravičena oseba.

9. Glede na to, da je pred sodiščem predmet presoje pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa, zoper katerega je tožeča stranka vložila tožbo, v tem primeru sodišče prve stopnje ni imelo pravne podlage za zavrženje tožbe, temveč bi moralo o tožbenem zahtevku odločiti po vsebini (v izreku sodbe). Z zavrženjem tožbe je sodišče tožeči stranki brez pravne podlage odvzelo pravico do pravnega varstva. Sodišče se je sicer spuščalo tudi v presojo utemeljenosti razlogov, ki so vodili toženo stranko pri zavrženju zahteve za priglasitev stranske udeležbe in zavrženju pritožbe, vendar pa o zakonitosti take odločitve sodišče ni presodilo. S tem pa je kršilo določbe postopka, kar je imelo vpliv na zakonitost in pravilnost izpodbijanega sklepa (prvi odstavek 339. člena ZPP).

10. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 3. točke 365. člena ZPP pritožbi tožeče stranke ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek. Sodišče prve stopnje bo v novem postopku odločalo po vsebini. Ker je bilo potrebno pritožbi ugoditi že zaradi postopkovnih kršitev, se pritožbeno sodišče do ostalih pritožbenih navedb, ki se nanašajo na problematiko v materialnem smislu, kot to navaja tožeča stranka, ni opredeljevalo (prvi odstavek 360. člena ZPP).

1 Ur. l. RS, št. 80/99 s spremembami. 2 Ur. l. RS, št. 2/2004. 3 Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami.