Jedro

Republika Slovenija odgovarja za pokojnikove obveznosti do višine vrednosti podedovanega premoženja.

Vsekakor mora Republika Slovenija najprej kateremu od zahtevajočih upnikov (ali več upnikom) izpolniti toliko, kolikor znaša vrednost zapuščine in tako zapuščino izčrpati. Šele po izčrpanju zapuščine lahko Republika Slovenija ugovarja, da je njena odgovornost omejena.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sklep in sodba potrdita.

II. Tožena stranka sama nosi stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je zavrnilo predlog tožene stranka za prekinitev postopka. Toženi stranki je poleg tega naložilo plačilo 921,30 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi in povrnitev pravdnih stroškov skupaj z obrestmi.

2. Zoper to odločbo je vložila pritožbo tožena stranka. V pritožbi navaja, da je predlagala prekinitev postopka do pravnomočne odločitve o pritožbi tožene stranke zoper popravni sklep Okrajnega sodišča na Vrhniki, opr. št. I 244/2003 z dne 06. 07. 2011, s katerim je sodišče dovolilo rubež na denarna sredstva tožene stranke. Tožena stranka je svoj predlog utemeljila s tem, da obstaja več upnikov, katerih terjatve močno presegajo vrednost zapuščine. Iz tega razloga bi bilo po mnenju tožene stranke smiselno počakati na odločitev sodišča glede vložene pritožbe.

3. Tožena stranka meni glede odločitve o tožbenem zahtevku, da je prvostopenjsko sodišče ravnalo napačno, ker je ocenilo vrednost vozila po sistemu EurotaxGlass. Upoštevati bi bilo moralo vrednost vozil, kakor je bila določena v obeh prodajnih pogodbah.

4. Tožena stranka je vložila pritožbo tudi zoper odločitev o obrestih. Sodišče je toženi stranki naložilo plačilo zakonskih zamudnih obresti od 25. 10. 2007 naprej do plačila, in sicer od glavnice v višini 921,30 EUR. Tožena stranka meni, da je bila višina obveznosti toženi stranki znana šele z izdajo sodbe. Prej višine obveznosti ni mogla poznati, saj je ves čas postopka zatrjevala, da na podlagi kaducitetnih načel odgovarja le do višine vrednosti zapustnikovega premoženja. Zakonske zamudne obresti bi po mnenju pritožnice lahko tekle le od prvega dne po poteku paricijskega roka.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Tožeča stranka je sprva zahtevala plačilo zavarovalnih premij od sklenitelja zavarovanja. To je bil B. S. V.. Prvotna tožena stranka je med postopkom umrla. V postopek je, ker zapuščina ni imela dediče, vstopila Republika Slovenija, ki je sedanja tožena stranka. V zapuščino sta spadali le dve stari rabljeni vozili. Republika Slovenija je že v svoji prvi pripravljalni vlogi (z dne 08. 09. 2011) navedla, da je obe vozili prodala za skupaj 100,00 EUR. Prvostopenjsko sodišče je, na predlog tožeče stranke, ocenilo vrednost obeh vozil po EurotaxGlass. Ocenilo ju je na 1.019,00 EUR in 798,00 EUR. Tožbenemu zahtevku je v celoti ugodilo.

7. Bistveno materialnopravno vprašanje, ki se zastavlja v tej zadevi je, kako odgovarja tožena stranka za obveznosti pokojnega B. V..

8. Republika Slovenija odgovarja za pokojnikove obveznosti do višine vrednosti podedovanega premoženja (1. odstavek 142. člena Zakona o dedovanju smiselno - Ur.l. SRS, št. 15/1976, 23/1978, Ur. l. RS, št. 17/1991-I-ZUDE, 13/1994-ZN, 82/1994-ZN-B, 67/2001, 83/2001-OZ; v nadaljevanju: ZD). Takšno je bilo doslej stališče sodne prakse (npr. odločba VS RS, opr. št. II Ips 324/2009) in literature (npr. Zupančič in Žnidaršič Skubic, Dedno pravo, 3. izdaja, Ljubljana 2009, rš. 454).

9. Povsem drugo vprašanje pa je, kaj mora storiti Republika Slovenija, da lahko svojo omejeno odgovornost za pokojnikove obveznosti sploh uveljavlja. Glede tega ne bi smela veljati nobena drugačna pravila kot so tista, ki se tako ali tako uporabljajo v primeru, da dedič uveljavlja svojo omejeno odgovornost za zapustnikove obveznosti (1. odstavek 142. člena ZD). Vsekakor mora Republika Slovenija najprej kateremu od zahtevajočih upnikov (ali več upnikom) izpolniti toliko, kolikor znaša vrednost zapuščine in tako zapuščino izčrpati. Pri tem velja načelo prior tempore potior iure (prim. tudi Zupančič in Žnidaršič Skubic, na navedenem mestu, rš. 460). Izjema velja v primeru stečaja zapuščine, ki pa se opravi le na zahtevo. Šele po izčrpanju zapuščine lahko Republika Slovenija ugovarja, da je njena odgovornost omejena (glej sklep VSC, opr. št. I Ip 386/2010).

10. Prvostopenjsko sodišče ni ugotovilo, da bi tožena stranka ugovarjala, da je kateremukoli upniku že poravnala toliko njegovih terjatev, kolikor je znašala zapuščina. Iz tega razloga tožena stranka s svojim ugovorom, da znaša vrednost zapuščine le 100,00 EUR, ni mogla uspeti. Odločitev prvostopenjskega sodišča glede glavnice zahtevka je torej bila pravilna (II. točka izreka odločbe prvostopenjskega sodišča). Ni pa bila potrebna ocenitev vrednosti zapuščine. Potrebna bi postala šele, če bi tožena stranka ugovarjala, da je 100,00 EUR poravnala enemu od upnikov in če bi tožeča stranka takšno trditev prerekala.

11. Prvostopenjsko sodišče je pravilno odločilo tudi glede prekinitve postopka. Če obstaja več različnih terjatev do Republike Slovenije, se le-ta lahko brani z ugovorom zoper vsako posamezno terjatev v vsakem postopku ločeno. Prekinitev postopka za to ni potrebna, saj so postopki medsebojno neodvisni in tudi po vsebinski plati nepovezani. Ker se v njih ne rešujejo predhodna vprašanja, prekinitev po 1. točki 1. odstavka 206. člena ZPP niti ne bi bila dopustna. Odločitev prvostopenjskega sodišča glede predloga za prekinitev postopka (I. točka izreka prvostopenjske odločbe) je bila torej pravilna.

12. Končno je prvostopenjsko sodišče tudi pravilno odločilo o obrestih (III. točka izreka prvostopenjske odločbe). Tožena stranka je prevzela odgovornost za obveznosti pokojnega B. V.. To pa pomeni, da mora odgovarjati za njegove obveznosti tudi, kolikor gre za zamudne obresti. Za njihov začetek teka namreč ne velja nobena posebnost v primerjavi s primeri, ko za obveznosti zapustnika odgovarjajo dediči. 13. Pritožba tako zoper sklep, kot tudi zoper sodbo, je torej neutemeljena. Pritožbeno sodišče jo je zavrnilo na temelju 2. točke 365. in 353. člena ZPP. Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, mora tudi sama nositi pritožbene stroške (1. odstavek 154. člena ZPP).