Jedro

Izpodbijano odločitev o stroških, ki so upniku nastali z vložitvijo predloga za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, je moč preizkusiti. Iz zaznamka sodišča na predlogu priloženem stroškovniku (ki bi ga lahko z vpogledom v spis upnik kadarkoli preveril), je namreč povsem jasno razbrati, katere stroške je sodišče upniku priznalo.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se sklep v izvršbi v izpodbijani 2. točki izreka (v odločitvi o stroških) potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je dovolilo izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, v izpodbijani 2. točki izreka sklepa o izvršbi pa je stroške upnice odmerilo na 29.538,00 SIT.

Zoper odločitev o stroških se je pritožila upnica po svojem pooblaščencu. Predlagala je, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep v 2. točki izreka spremeni tako, da upnici prizna stroške v višini 56.828,00 SIT oziroma, da izpodbijani sklep v 2. točki izreka razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Navedla je, da pri odmeri stroškov ni bilo upoštevano dejstvo, da je sodišče dolžnikom trikrat nepravilno vročalo sodbo oz. izvršilni naslov, zaradi česar je pooblaščenec upnice moral trikrat preverjati pravnomočnost izvršilnega naslova. Sodišče bi zato moralo upnici prizinati dodatnih 100 odvetniških točk. Prav tako prvostopno sodišče upnici ni priznalo plačane takse za predlog in sklep o izvršbi v višini 18.900,00 SIT. Sicer pa prvostopno sodišče tudi ni specificiralo, katere stroške ji je priznalo.

Pritožba ni utemeljena.

V konkretnem primeru ni podana bistvena kršitev določb izvršilnega postopka, ki jo zatrjuje upnica v pritožbi. Izpodbijano odločitev o stroških, ki so upnici nastali z vložitvijo predloga za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, je moč preizkusiti. Iz zaznamka sodišča na predlogu priloženem stroškovniku (ki bi ga lahko z vpogledom v spis upnica kadarkoli preverila), je namreč povsem jasno razbrati, katere stroške je sodišče upnici priznalo.

Neutemeljena je tudi pritožbena navedba, da sodišče upnici ni priznalo stroškov za povrnitev takse za izvršilni predlog in sklep v višini 18.900,00 SIT, saj je ta trditev v nasprotju s podatki v spisu. Prav tako neutemeljene pa so tudi pritožbene navedbe, da bi moralo sodišče prve stopnje upnici za pribavo klavzule pravnomočnosti priznati 100 točk, ker je sodišče, ki je izdalo izvršilni naslov, dolžniku trikrat nepravilno vročalo sodbo. V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje upnici priznalo za pridobitev klavzule pravnomočnosti 10 točk po odvetniški tarifi, in to kljub temu, da iz podatkov v spisu ni razvidno, kako naj bi ta strošek upnici sploh nastal. Upnica namreč svojemu predlogu za izvršbo ni priložila izvršilnega naslova, opremljenega s klavzulo izvršljivosti (kot to predpisuje 42. člen ZIZ). Vendar pa, glede na to, da se zoper odmero stroškov v tej zadevi pritožuje upnica, po določbi 374. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ v tem delu izpodbijanega sklepa ni mogoče spremeniti na njeno škodo.

Neutemeljeni pritožbeni razlogi zoper odločitev o stroških prvostopnega sodišča v delu, v katerem se je izpodbijala s pritožbo, so narekovali zavrnitev pritožbe. Ker pritožbeno sodišče ob preizkusu odločbe po uradni dolžnosti tudi ni našlo kršitev, na katere je po 2. odstavku 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ dolžno paziti po uradni dolžnosti, je bilo zato potrebno izpodbijano odločitev o stroških potrditi (po 2. točki 380. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).