Jedro

ZPP v drugem odstavku 115. člena določa pogoje za preložitev naroka v primerih, če stranka, zakoniti zastopnik, pooblaščenec, priča ali izvedenec ne pride nanj zaradi zdravstvenih razlogov. V takšnem primeru mora oseba, ki na narok ne more priti zaradi nenadne in nepredvidljive bolezni ali poškodbe, ki ji onemogoča prihod na sodišče ali sodelovanje na naroku, predložiti zdravniško opravičilo, izdano na obrazcu v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo. V določbah 116. do 120. člena ZPP, ki urejajo vrnitev v prejšnje stanje, takšna zahteva ni izrecno zapisana. Stališče sodišča prve stopnje, da se obstoj bolezni praviloma dokazuje z zdravniškim potrdilom, da pa se v skladu z načelom proste presoje dokazov upravičenost vzrokov za zamudo naroka lahko dokazuje tudi na drug način, glede na okoliščine primera, je tako pravilno. Okoliščine danega primera pa takšen drug način nedvomno utemeljujejo. Ob povedanem ni mogoče slediti pritožbenim navedbam, iz katerih je razbrati, da bi bil odločilen dokaz za dokazovanje zdravstvenega stanja A. A. zdravniško potrdilo.

Ne more biti dvoma, da je bila tožena zato, ker se ni mogla udeležiti naroka, prikrajšana v pravici do izjave in s tem pravici do sodnega varstva. Pri tem ni odločilno, kar trdi pritožnica, da na naroku ni podala nobenih novih navedb.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Vsaka stranka nosi sama svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugodilo predlogu tožene stranke za vrnitev v prejšnje stanje (I. točka izreka) in sodbo tega sodišča IX Pg 1436/2021 z dne 6. 4. 2022 razveljavilo (II. točka izreka).

2. Tožeča stranka je proti sklepu pravočasno vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlog za vrnitev v prejšnje stanje zavrne, podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

3. Tožena stranka je na pritožbo dogovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je ugodilo predlogu tožene stranke za vrnitev v prejšnje stanje in razveljavilo sodbo, ki jo je izdalo dne 6. 4. 2022, ker je na podlagi ocene izvedenih dokazov zaključilo, da je tožena stranka oziroma zanjo njen prokurist A. A. upravičeno izostal z naroka za glavno obravnavo 6. 4. 2022 ob 11.30 uri, in sicer zaradi nenadne in nepredvidljive bolezni.

6. Pritožnica očita sodišču prve stopnje, da je svojo odločitev v celoti oprlo na izpovedbo prokurista A. A., ki je opravljal vse posle za samostojno podjetnico B. B. in je tudi tisti, ki se je nameraval udeležiti razpisane obravnave, pri čemer je navedlo, da je izpovedbo prokurista štelo za resnično, ker naj bi le-to podal jasno, konsistentno in logično, poleg tega pa naj bi se skladala tudi z nekaterimi ostalimi izvedenimi dokazi. Pritožnica trdi, da je sodišče izpovedbo ocenilo popolnoma napačno, saj se navedbe prokurista v celoti ne ujemajo z navedbami tožene stranke v njenih vlogah. Tožena stranka naj bi namreč navedla, da je prokurist A. A. nenadno zbolel v noči na 6. 4. 2022, sam pa je na zaslišanju jasno navedel, da že dan pred razpisanim narokom ni bil zdrav in da se ni počutil dobro, torej domnevna bolezen ni bila tako nenadna, kot naj bi to želela prikazati tožena stranka.

7. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prokurist tožene stranke res izpovedal, da se je že dan pred razpisanim narokom počutil slabo, ampak ne tako, da na narok ne bi mogel priti, da pa se mu je ponoči stanje močno poslabšalo in pojasnil, kakšne težave je imel (stran 9 prepisa zvočnega posnetka o naroku za vrnitev v prejšnje stanje z dne 14. 12. 2022). S tem pa je potrdil navedbe tožene stranke, iz katerih izhaja, da je v noči na 6. 4. 2022 nenadno zbolel z izredno visoko vročino, ki je segala tudi do 40oC in drugimi bolezenskimi znaki (slabost, glavobol, blodnje, diareja ...), zaradi česar je povsem nemočen in opravilno nesposoben obležal v postelji. Navedbe tožene stranke, da je „nenadno“ zbolel se torej nanašajo na intenziteto simptomov, ki jih je doživljal, saj se je njegovo počutje v noči na 6. 4. 2022 močno poslabšalo. Glede na navedeno ni mogoče pritrditi pritožnici, da se navedbe prokurista v celoti ne ujemajo z navedbami tožene stranke v njenih vlogah.

8. Kljub temu, da je bila obravnava razpisana v času veljavnosti ukrepov za zajezitev širjenja epidemije Covid-19, je povsem neživljenjsko stališče pritožnice, da bi prokurist lahko že dan pred narokom predvidel, da se naroka ne bo mogel udeležiti, torej, da se mu bo zdravstveno stanje občutno poslabšalo. Sodišče prve stopnje je tudi utemeljeno sledilo pojasnilu A. A., zakaj o tem, da na narok ne bo mogel pristopiti, ni obvestil svoje mame B. B. 9. ZPP v drugem odstavku 115. člena določa pogoje za preložitev naroka v primerih, če stranka, zakoniti zastopnik, pooblaščenec, priča ali izvedenec ne pride nanj zaradi zdravstvenih razlogov. V takšnem primeru mora oseba, ki na narok ne more priti zaradi nenadne in nepredvidljive bolezni ali poškodbe, ki ji onemogoča prihod na sodišče ali sodelovanje na naroku, predložiti zdravniško opravičilo, izdano na obrazcu v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo. V določbah 116. do 120. člena ZPP, ki urejajo vrnitev v prejšnje stanje, takšna zahteva ni izrecno zapisana. Stališče sodišča prve stopnje, da se obstoj bolezni praviloma dokazuje z zdravniškim potrdilom, da pa se v skladu z načelom proste presoje dokazov upravičenost vzrokov za zamudo naroka lahko dokazuje tudi na drug način, glede na okoliščine primera, je tako pravilno. Okoliščine danega primera pa takšen drug način nedvomno utemeljujejo. Ob povedanem ni mogoče slediti pritožbenim navedbam, iz katerih je razbrati, da bi bil odločilen dokaz za dokazovanje zdravstvenega stanja A. A. zdravniško potrdilo.

10. Sodišče prve stopnje je o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje odločilo na podlagi ocene izpovedbe A. A. v povezavi z listinskimi dokazi (B11, B19, B20). Pri tem je zatrjevana dejstva v zvezi s pridobivanjem zdravniškega potrdila pravilno upoštevalo le kot eno izmed okoliščin, ki so pomembne za presojo verodostojnosti A. A. izpovedbe. Sodišče prve stopnje je glede na prepričljivo in skladno izpovedbo prokurista tožene stranke in glede na to, da je od zdravnice želel zgolj pridobiti potrdilo, ne pa tudi „bolniške odsotnosti“, utemeljeno dopustilo možnost, da se njegov klic v zdravstveni dokumentaciji ni zabeležil, kar je sodišče prve stopnje dodatno obrazložilo v točki 11 obrazložitve izpodbijanega sklepa. Z razlogi sodišča prve stopnje, ki je v točkah 10 in 11 obrazložitve izpodbijanega sklepa obrazložilo, zakaj je sledilo trditvam tožene stranke o okoliščinah neizdaje potrdila s strani ambulante, se pritožbeno sodišče v celoti strinja in se jim pridružuje. Pritožbeno sodišče soglaša tudi z navedbo sodišča prve stopnje, da je okoliščina, ki je v prid trditvam tožene stranke med drugim v splošno znanem dejstvu, da so v aprilu 2022 še veljale določene omejitve zaradi epidemije Covid-19, predvsem v zdravstvenih ustanovah, pri čemer obiski ambulant niso bili zaželjeni oziroma so se izvajali omejeno.

11. Pritožnica v zvezi z zaslišanjem prokurista A. A. opozarja, da ni jasno, ali ga je sodišče obravnavalo kot stranko ali kot pričo. V obrazložitvi sklepa naj bi navedlo, da ga je opredelilo kot pričo, čeprav je prisostvoval naroku v celoti, torej kot stranka. Navedena nejasna opredelitev naj bi vplivala na pravilnost pravdnega postopka in na dokazno oceno sodišča. Pri dokazni oceni naj bi bilo treba upoštevati, da je stranka bolj ali manj prikrito pristranska, torej je dokaz z zaslišanjem stranke najmanj zanesljiv, čeprav je potek zaslišanja sicer smiselno enak.

12. Ker je bila izpovedba A. A. jasna, konsistentna in logična ter skladna z navedbami tožene stranke, ji je sodišče prve stopnje utemeljeno sledilo. Pritožnica pa ni navedla ničesar takšnega, kar bi omajalo prepričljivost njegove izpovedbe. Sodišče prve stopnje v točki 8 obrazložitve izpodbijanega sklepa res ni navedlo, v skladu s katerimi ostalimi izvedenimi dokazi je izpovedba A. A., je pa to razbrati iz konteksta celotne obrazložitve izpodbijanega sklepa.

13. Pritožnica nadalje očita sodišču prve stopnje, da se ni opredelilo do njenih navedb o tem, da tožena stranka ni izkazala, da bi bila zaradi zamude procesnega dejanja občutneje prikrajšana v svojih pravicah. Da sodišče prve stopnje šteje, da je tožena stranka zaradi zamude naroka prikrajšana v svojih pravicah, izhaja iz 3. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa. Ne more pa biti dvoma, da je bila tožena zato, ker se ni mogla udeležiti naroka, prikrajšana v pravici do izjave in s tem pravici do sodnega varstva. Pri tem ni odločilno, kar trdi pritožnica, da na naroku ni podala nobenih novih navedb.

14. Pritožba se ob povedanem izkaže kot neutemeljena. Pritožbeno sodišče jo je zato zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP), ko je ta uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP).

15. Na ostale pritožbene navedbe pritožbeno sodišče ni odgovarjalo, ker niso odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP).

16. Ker tožeča stranka s pritožbo ni uspela, nosi sama svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Prav tako nosi sama svoje stroške odgovora na pritožbo tožena stranka, saj z njim ni pripomogla k njeni rešitvi (prvi odstavek 155. člena ZPP).