14. 6. 2007

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobud Janka Lavriča iz Ljubljane na seji 14. junija 2007

sklenilo:

Pobudi za začetek postopka za oceno ustavnosti četrtega odstavka 252. člena Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 8/06 – ur. p. b., 14/07 in 32/07) se zavrneta.

Obrazložitev

A.

1.Pobudnik je vložil dve pobudi za začetek postopka za oceno ustavnosti četrtega odstavka 252. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP). V obeh zatrjuje, da je izpodbijana določba v neskladju s 23. členom Ustave. Meni, da je vprašljiva nepristranskost izvedenca, če se mu skladno s četrtim odstavkom 252. člena ZKP dovoli pregled celotnega spisa, saj si izvedenec tako lahko ustvari vnaprejšnje mnenje o predmetu odločanja, ki sicer ni nujno povezano z izvedenskim primerom. Pobudnik navaja, da tečeta pred Okrajnim in Okrožnim sodiščem v Ljubljani zoper njega kazenska postopka, v katerih je sodnik odredil izvedensko mnenje izvedenca medicinske stroke, ker se zaradi bolezni nekajkrat ni udeležil razpisanih obravnav. Izvedencu naj bi, kljub temu, da medicinska dokumentacija zadošča za izdelavo zahtevanega mnenja, omogočil vpogled v celoten spis, s tem pa tudi v dejstvo, da je domnevna oškodovanka zdravnica, torej stanovska kolegica izvedenca. Po oceni pobudnika izvedenec ne sme imeti vnaprej ustvarjenega mnenja o predmetu samem, da bi lahko podal mnenje nepristransko, saj mora biti izvedensko mnenje izdelano na podlagi strokovnih dejstev in argumentov, ne pa na podlagi nerelevantnih informacij o postopku in vsebini postopka.

B.

2.Ustavno sodišče je pobudi združilo zaradi skupnega obravnavanja in odločanja.

3.Izpodbijani četrti odstavek 252. člena ZKP se glasi: "Izvedencu se smejo dajati pojasnila, sme se mu pa tudi dovoliti pregled spisov. Izvedenec lahko predlaga, naj se izvedejo dokazi ali preskrbijo predmeti in podatki, ki so pomembni za izvid in mnenje. Če je navzoč pri ogledu, rekonstrukciji dogodka ali pri kakšnem drugem preiskovalnem dejanju, lahko predlaga, naj se razjasnijo posamezne okoliščine ali naj se tistemu, ki se zaslišuje, postavijo posamezna vprašanja."

4.Pobudnik zatrjuje neskladje izpodbijane določbe zgolj s pravico iz prvega odstavka 23. člena Ustave. Ustava v prvem odstavku 23. člena zagotavlja pravico do sodnega varstva, torej pravico do neodvisnega, nepristranskega in zakonitega sodnika, ki mora o posameznikovih pravicah, dolžnostih in obtožbah zoper njega odločiti brez nepotrebnega odlašanja. Zahteva po nepristranskosti, opredeljena v prvem odstavku tega člena, se lahko nanaša le na sodišče in ne na izvedenca. Zaradi vloge izvedenca v postopku sta stranki v kazenskem postopku v enakopravnem položaju le, če je izvedenec nepristranski. Zato bi pristranskost izvedenca v kazenskem postopku pomenila kršitev ustavnega jamstva o enakem varstvu pravic iz 22. člena Ustave.

5.Četrti odstavek 252. člena ZKP daje sodišču zgolj možnost, da izvedencu dovoli pregled spisa, torej je zakonodajalec na abstraktni ravni določil, da izvedencu za nepristransko izdelavo izvedenskega mnenja ni vedno potreben pregled spisa. Konkretno varovanje jamstva poštenega postopka, ki ga zagotavljata 22. in 23. člen Ustave, pa je prepustil presoji sodnika, ki bi moral vsakokrat glede na konkretne okoliščine primera in predmet izvedenstva presoditi, kateri podatki in predmeti so izvedencu potrebni in v kateri fazi postopka je izvedenstvo najbolj smotrno. V odločbi št. U-I-132/95 z dne 8. 1. 1998 (Uradni list RS, št. 11/98 in OdlUS VII, 1) je Ustavno sodišče navedlo: "Pri izbiri izvedenca omejujejo sodišče na eni strani tiste zakonske določbe, ki zagotavljajo enakopravnost strank v kazenskem postopku (16. člen ZKP) in določajo procesni položaj izvedenca, na drugi strani pa tiste zakonske določbe, ki naštevajo razloge za izločitev izvedenca (drugi odstavek 251. člena in 44. člen ZKP) in razloge, zaradi katerih se neka oseba za izvedenca ne sme postaviti (prvi odstavek 251. člena ZKP)." Če stranka misli, da je sodišče s postopanjem po četrtem odstavku 252. člena ZKP kršilo načelo enakopravnosti strank v kazenskem postopku, lahko izločitev izvedenca zahteva skladno z generalno klavzulo iz 39. člena v povezavi s 44. členom ZKP in z 41. členom ZKP.

6.Iz navedenega je torej razvidno, da ima sam ZKP zadostna jamstva za zagotovitev nepristranskosti izvedenca, ki ga zaradi njegove aktivne vloge v postopku zahteva načelo enakopravnosti strank. Morebitne nepravilnosti v konkretnem kazenskem postopku pa ne morejo biti predmet ustavnosodne presojo predpisa.

7.Glede na navedeno je Ustavno sodišče pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti četrtega odstavka 252. člena ZKP zavrnilo kot očitno neutemeljeno.

C.

8.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94) v sestavi: predsednik dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodniki dr. Zvonko Fišer, dr. Franc Grad, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Mirjam Škrk in Jože Tratnik. Sklep je sprejelo soglasno.

Predsednik

dr. Janez Čebulj