Jedro

Posledice, ki jih navaja revident, ne izhajajo iz predmetnega upravnega spora in odločitev tožene stranke, ki se v njem izpodbijajo, saj je bilo v izpodbijanem aktu tožene stranke in posledično v sodbi sodišča prve stopnje odločeno zgolj o uporabi izrednih pravnih sredstev zoper odločbo, s katero je bilo odločeno o posvojitvi mladoletnih otrok. Namen navedenih izrednih pravnih sredstev in s tem povezanega sodnega varstva je presoja, ali so podani zakonski razlogi za poseg v pravnomočno upravno odločbo, ne pa odločitev o tem, ali navedene ukrepe podaljševati, potrjevati oziroma še nadalje vzdrževati v veljavi.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

1. Zoper v uvodu tega sklepa navedeno sodbo sodišča prve stopnje je tožnik (v nadaljevanju revident) vložil revizijo. Njeno dovoljenost utemeljuje s 3. točko drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.

2. Revident je v nadaljevanju postopka vložil vloge z različnimi poimenovanji. Ker pa lahko v postopku pred Vrhovnim sodiščem nastopa le prek pravno kvalificiranega pooblaščenca (drugi odstavek 22. člena ZUS-1), Vrhovno sodišče navedenih vlog pri svojem odločanju ni upoštevalo.

K I. točki izreka:

3. Revizija ni dovoljena.

4. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo revidentovo tožbo zoper sklep in odločbo Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti št. 060-14/2015/13 z dne 8. 4. 2015. Z navedenim sklepom je tožena stranka zavrgla revidentovi zahtevi za razveljavitev dveh odločb Centra za socialno delo Žalec št. 1203-37/2008-273/1 z dne 23. 7. 2010 (s katerima je bilo odločeno o posvojitvi mladoletnih otrok), z odločbo pa je odločila, da se tožnikovi zahtevi za izrek ničnosti navedenih odločb zavrneta.

5. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče začeti in tudi ne dovoliti. Vrhovno sodišče glede na značilnosti tega pravnega sredstva ter svoj položaj in temeljno funkcijo v sodnem sistemu svojih odločitev o tem, da revizija ni dovoljena, podrobneje ne razlaga.(1)

6. Revident ni izkazal, da je v tej zadevi izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije zaradi zelo hudih posledic izpodbijanega akta (3. točka drugega odstavka 83. člena ZUS-1). Zelo hude posledice, ki so nedoločen pravni pojem, je treba izkazati v vsakem primeru posebej. Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu ter ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 212/2008 z dne 4. 11. 2010, X Ips 85/2009 z dne 19. 8. 2010 in X Ips 148/2010 z dne 19. 8. 2010) mora revident obrazložiti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev, navesti razloge, zakaj so te posledice zanj zelo hude, in to tudi izkazati.

7. Revident navaja, da odločitev sodišča prve stopnje predstavlja nadaljnje vzdrževanje nezakonite posvojitve v veljavi, kar revidentu predstavlja številne ustavne kršitve in sicer poseg v izvrševanje roditeljske pravice, poseg v pravice in dolžnosti staršev, poseg v družino in očetovstvo. Vendar pa posledice, ki jih navaja revident ne izhajajo iz predmetnega upravnega spora in odločitev tožene stranke, ki se v njem izpodbijajo, saj je bilo v izpodbijanem aktu tožene stranke in posledično v sodbi sodišča prve stopnje odločeno zgolj o uporabi izrednih pravnih sredstev zoper citirano odločbo, s katero je bilo odločeno o posvojitvi mladoletnih otrok. Namen navedenih izrednih pravnih sredstev in s tem povezanega sodnega varstva je presoja, ali so podani zakonski razlogi za poseg v pravnomočno upravno odločbo, ne pa odločitev o tem, ali navedene ukrepe podaljševati, potrjevati oziroma še nadalje vzdrževati v veljavi, kot to zmotno navaja revident. Če zakoniti pogoji za poseg z izrednimi pravnimi sredstvi v izdano upravno odločbo niso podani, taka odločba ostaja nadalje v veljavi na podlagi svoje lastnosti dokončnosti in pravnomočnosti. Ker torej očitane hude posledice ne izvirajo iz akta, ki se je izpodbijal in presojal v tem upravnem sporu, revident izpolnjevanja tega pogoja za dovoljenost revizije v obravnavani zadevi ni izkazal. 8. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. (1) Primerjaj sodbo VS RS X Ips 420/2014 z dne 2. 12. 2015.