Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
V predlogu za taksno oprostitev oziroma obročno plačilo sodne takse je potrebno okoliščine iz tretjega odstavka 12a. člena ZST-1 zatrjevati, da se potem sploh lahko presoja njihova utemeljenost.
Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.
1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom ni ugodilo predlogu predlagateljev za oprostitev plačila sodnih taks. Odločilo je še, da se predlagateljema dovoli obročno plačilo sodne takse v skupni višini 1.230,00 EUR v šestih zaporednih mesečnih obrokih, pri čemer prvi obrok v višini 205,00 EUR zapade v plačilo 15. dan po pravnomočnosti sklepa, ostali obroki v isti višini pa zapadejo v plačilo istega dne kot prvi obrok vsakega naslednjega meseca.
2. Zoper sklep sta se pravočasno pritožila predlagatelja in sicer zoper I. točko izreka ter delno zoper II. točko izreka glede števila obrokov za obročno plačilo sodne takse. Navaja, da nepremično premoženje ne prinaša pomembnega dohodka pri preživljanju prvega predlagatelja, ki je mladoleten, pa tudi ne pri preživljanju njegove družine, česar sodišče ni ugotavljalo. Trdi še, da pri ugotavljanju dohodka drugega udeleženca ne more biti relevantna vrednost lastniškega deleža, kvečjemu čisti dohodek, ki ga družba K. d.o.o. ustvarja. Motorna vozila uporablja drugi predlagatelj pri opravljanju svoje dejavnosti. Meni, da sodišče ni imelo zadostne podlage za zavrnitev predloga za oprostitev oziroma podredno, da so podani pogoji za obročno plačilo sodne takse v dvanajstih zaporednih mesečnih obrokih.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Obseg premoženja je bil ugotovljen skladno z relevantnimi materialnopravnimi določbami, citiranimi že v izpodbijanem sklepu. Stališče pritožbe, da bi bilo potrebno upoštevati čisti dohodek, ki ga ustvarja družba, ni skladno s Pravilnikom o načinu ugotavljanja premoženja in njegove vrednosti pri dodeljevanju pravic iz javnih sredstev ter o razlogih za zmanjševanje v postopku dodelitve denarne socialne pomoči. 5. Po tretjem odstavku 12.a člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) se pri ugotavljanju materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov premoženje, s katerim stranka in njeni družinski člani dejansko ne morejo razpolagati, ne upošteva, če stranka ali druge osebe izkažejo upravičene razloge, zaradi katerih je razpolaganje s tem premoženjem omejeno in na podlagi katerih je mogoče utemeljeno sklepati, da jih stranka ali njeni družinski člani niso zakrivili. V obravnavanem primeru predlagatelja kakšnih takšnih okoliščin v predlogu za taksno oprostitev oziroma obročno plačilo sodne takse nista zatrjevala.
6. Glede na ugotovljene dohodke in premoženje, katerih obsega pritožba ni izpodbila, se pritožba neutemeljeno zavzema za oprostitev plačila sodne takse. Ne glede na to, da svojega zavzemanja za plačilo na dvanajst obrokov pritožba niti ni utemeljila, enako velja tudi za predlog za plačilo na več obrokov od danih. Do predlaganega namreč predlagatelja na podlagi ZST-1 nista upravičena.
7. Kakšen od pritožbenih razlogov tako ni podan. Ker ni podan niti kakšen od razlogov, na katere pritožbeno sodišče ob odločanju o pritožbi pazi uradoma, se je pritožba izkazala za neutemeljeno. Zato jo je bilo potrebno zavrniti in izpodbijani sklep prvega sodišča potrditi (2. točka 365. člena, 366. člen, drugi odstavek 350. člena in 353. člen ZPP).