Jedro

Pričakovanje prosilca za brezplačno pravno pomoč, o katerem govori določba tretjega odstavka 24. člena ZBPP, je pričakovani izid zadeve. Tožnik pa v predmetni zadevi niti ne pričakuje, da bi v tem postopku uspel, da bi bila torej tožba lastnika stanovanja na odpoved najemne pogodbe in izpraznitev stanovanja zavrnjena, ampak želi le čim bolj odložiti čas, ko se bo moral iz stanovanja izseliti. To pa je v nasprotju z upravičenim interesom lastnika stanovanja, da najemniku, ki ne izpolnjuje svojih obveznosti po najemni pogodbi, le to odpove in zahteva izpraznitev stanovanja oziroma z načelom pravičnosti, kar kot razlog za zavrnitev prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči določa tretji odstavek 24. člena ZBPP.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je organ za brezplačno pravno pomoč s sklicevanjem na 24. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) zavrnil tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v zvezi s stroški odvetniškega zastopanja v pritožbenem postopku v zadevi Okrajnega sodišča v Mariboru št. I P 623/2017. Iz obrazložitve izhaja, da je sodišče v tej zadevi izdalo sodbo dne 13. 3. 2018, s katero je bilo zahtevku tožnika A.A. ugodeno ter odločeno, da se tožniku odpove najemna pogodba za stanovanje št. 3 na naslovu ... v Mariboru v izmeri 128,75 m2 sklenjena dne 5. 5. 1993 in da je tožnik dolžan izprazniti navedeno stanovanje v roku 60 dni od vročitve sodbe, se iz njega izseliti ter ga prostega oseb in stvari izročiti tožniku.

2. Organ za brezplačno pravno pomoč ugotavlja, da tožnik nima verjetnega izgleda za uspeh s pritožbo. Tožnik iz navedene pravdne zadeve je kupil stanovanje, v katerem živi prosilec, do 893/1000 na javni dražbi dne 11. 12. 2015, preostanek, torej 107/1000 pa od drugega lastnika, to je pravne osebe B. s.r.l. dne 9. 7. 2016, s čimer je postal izključni lastnik navedene nepremičnine. Na podlagi najemne pogodbe, sklenjene za nedoločen čas z Mestno občino Maribor dne 5. 5. 1993, v tem stanovanju živi prosilec. Prosilec ni tožniku plačal nobene najemnine, prav tako ne plačuje stroškov, zaradi česar ga je lastnik stanovanja opomnil na kršitve ter odpravo le-teh oziroma posledično na odpoved najemne pogodbe, kljub temu pa prosilec obveznosti ni poravnal. Odpovedi najemne pogodbe je ugovarjal, ker tožnika ne priznava kot izključnega lastnika stanovanja, v katerem živi, zaradi česar da ta ni upravičen izvajati postopka odpovedi najemne pogodbe. Hkrati prosilec priznava, da ima težave pri izpolnjevanju obveznosti iz naslova najemnine, ker je brezposeln in prejema denarno socialno pravno pomoč.

3. Aktivna legitimacija lastnika stanovanja je že obširno in pravnomočno ugotovljena s sodbo št. II P 669/2016 z dne 31. 3. 2017, iz katere izhaja, da je za posle v zvezi z rednim upravljanjem potrebno soglasje solastnikov, katerih idealni deleži sestavljajo več kot ½ njene vrednosti, k čemur sodi tudi izselitev najemnika iz stanovanja. Najemniku neprofitnega stanovanja sicer ni mogoče odpovedati pogodbe, če zaradi izjemnih okoliščin, v katerih se je znašel sam in osebe, ki poleg njega uporabljajo stanovanje in katerih ni mogel predvideti, oziroma nanje ni mogel in ne more vplivati, ni zmogel poravnati najemnine in drugih stroškov, ki se plačujejo poleg najemnine v celoti ter je najkasneje v 30 dneh po nastanku okoliščin sprožil postopek za uveljavljanje subvencionirane najemnine in postopek za uveljavljanje izredne pomoči pri uporabi stanovanja in v tem roku obvestil lastnika stanovanja (prvi odstavek 104. člena Stanovanjskega zakona - v nadaljevanju SZ-1). Prosilec je v postopku zatrjeval, da je brezposeln in se preživlja z denarno socialno pomočjo, ni pa dokazal oziroma predložil listin, ki bi izkazovale, da je zaprosil za subveniconirano najemnino in za izredno denarno pomoč pri uporabi stanovanja. Glede na navedeno organ za brezplačno pravno pomoč zaključuje, da tožnik s pritožbo nima verjetnega izgleda za uspeh ter je tako zaradi neizpolnjevanja objektivnega pogoja njegovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči zavrnil. 4. Tožnik vlaga tožbo zaradi kršitve določb postopka, zmotne uporabe materialnega prava ter nepravilne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Navaja, da se je organ za brezplačno pravno pomoč presoje razumnosti tožnikove udeležbe v pravdnem postopku I P 623/2017 lotil na napačen način in sicer s prisvajanjem pristojnosti pravdnega sodišča, ki v tej zadevi razsoja o utemeljenosti oziroma neutemeljenosti vtoževanega tožbenega zahtevka na odpoved najemne pogodbe ter izpraznitev in izročitev stanovanja v ..., kjer tožnik stanuje. Organ za brezplačno pravno pomoč namreč meni, da je za tožnika razumno sodelovati v pravdnem postopku le v primeru, če je sprožil postopek za uveljavitev subvenicionirane najemnine in postopek za uveljavitev izredne pomoči pri uporabi stanovanja oziroma, če ima dokaze, da je plačal zapadle najemnine in stroške, tožnikov interes pa je bistveno širši in vključuje tudi njegov interes, da prepreči izselitev iz obravnavanega stanovanja, ki je zanj predrago, še preden bo odločeno o prošnji, ki jo je vložil pri Javnem medobčinskem stanovanjskem skladu Maribor za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem v okviru javnega razpisa, ki je bil zaključen 2. 11. 2011 in bi naj bilo o njem odločeno v maju 2018. Tožnikovo sodelovanje v tem postopku je tako povsem razumno, saj bo s sodelovanjem v navedenem pravdnem postopku uspel prebivati v stanovanju na naslovu ... do dokončanega zaključka javnega razpisa. V nasprotnem primeru ima realno možnost, da bo konec razpisa dočakal v zavetišču za brezdomce. Ker se tudi v primeru, če bo tožnik na navedenem razpisu uspel, v novo stanovanje ne bo mogel preseliti že v maju 2018, ima tožnik razumne razloge tudi za izvedbo pritožbenega postopka zoper izdano sodbo, ki mu nalaga izselitev iz stanovanja.

5. Tožnik še dodaja, da prebiva v zanj prevelikem stanovanju, za katerega mora plačevati profitno najemnino in visoke materialne stroške. Zato za tožnika rešitev problema ni v postopku za uveljavljanje subvencionirane najemnine in v postopku za uveljavljanje izredne pomoči pri uporabi stanovanja, saj tožnik do subvencij in do pomoči v zvezi s tako velikim oziroma zanj prevelikim stanovanjem ni upravičen, ampak je rešitev problema v njegovi preselitvi v bistveno manjše stanovanje z neprofitno najemnino, ki jo bo zmogel plačevati. Takšno stanovanje pa lahko prejme v najem samo preko Javnega medobčinskega stanovanjskega sklada Maribor, ki pa tovrstna za tožnika primerna stanovanja oddaja v najem na podlagi relativno dolgotrajnega razpisnega postopka. Tožnik še dodaja, da pri reševanju nastalega stanovanjskega problema aktivno sodeluje v smeri njegove rešitve, zato postopanje tožnika v tem postopku ni nemoralno. Tožeča stranka predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi ter zadevo vrne v nov postopek, priglaša pa tudi stroške tega upravnega spora.

6. Tožena stranka se v odgovoru na tožbo zavzema za njeno zavrnitev. Dodaja, da prosilec v postopku ni predložil ključnih listin, ki bi bi dokazovale, da je zaprosil za subvencionirano najemnino in za izredno denarno pomoč pri uporabi stanovanja. Tako ključnih razlogov, ki bi preprečevali odpoved najemne pogodbe, ni izkazal. Iz tožbe pa izhaja, da je namen tožeče stranke zgolj zavlačevanje postopka, ki gre na škodo lastnika stanovanja. Čeprav tožena stranka težak finančni položaj tožeče stranke razume, pa s tem svojimi pravicami posega tudi na račun tretje osebe. Tožeča stranka se torej zaveda, da nima izgleda za uspeh, njen namen je zgolj zavlačevanje postopka.

7. Tožeča stranka vztraja pri svojih stališčih tudi v pripravljalni vlogi, navaja, da je v predmetni zadevi sporna tudi aktivna legitimacija A.A. za vložitev tožbe za odpoved najemne pogodbe in izpraznitev ter izročitev nepremičnine zaradi nerazčiščenih lastninskih oziroma solastninskih razmerij v zvezi z obravnavanim stanovanjem. Zato je napačen, samovoljen oziroma arbitraren tudi zaključek v izpodbijani odločbi, da tožeča stranka nima izgledov za uspeh.

8. Tožba ni utemeljena.

9. Organ za brezplačno pravno pomoč je tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči zavrnil s sklicevanjem na 24. člen ZBPP z zaključkom, da z vložitvijo pritožbe nima verjetnega izgleda za uspeh.

10. Pogoje za odobritev brezplačne pravne pomoči določa ZBPP, ki v tretjem odstavku 11. člena pravi, da se pri odločanju o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči ugotavljajo materialni položaj prosilca in drugi pogoji določeni z zakonom. Organ za brezplačno pravno pomoč torej ne ugotavlja samo materialnega položaja prosilca, ampak mu zakon nalaga, da ugotovi tudi obstoj drugih pogojev, določenih z zakonom. Druge pogoje, to je okoliščine in dejstva o zadevi, ki se upoštevajo pri dodelitvi brezplačne pravne pomoči, določa 24. člen ZBPP. Po tem členu se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, predvsem, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma, da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh tako, da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno ekonomski položaj oziroma, da je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena (prvi odstavek). Šteje se, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost brezplačne pravne pomoči za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih sredstev, tudi če bi ji njen materialni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v nasprotju z načeli pravičnosti in morale (tretji odstavek).

11. Sodišče pritrjuje zaključku organa za brezplačno pravno pomoč, da tožnik v obravnavani zadevi nima niti verjetnega izgleda za uspeh s pritožbo, zato je bila njegova prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči pravilno zavrnjena. Dejansko stanje v predmetni zadevi ni sporno. Tožnik na podlagi najemne pogodbe z dne 5. 5. 1993 živi v stanovanju št. 3 v ..., vendar pa za to stanovanje ne plačuje ne najemnine ne stroškov. V zadevi tudi ni sporno, da niso izpolnjeni pogoji iz 104. člena SZ-1, ko zaradi izjemnih okoliščin pogodbe ni mogoče odpovedati. Glede na to so podani pogoji za odpoved najemne pogodbe po 103. členu SZ-1, tožeča stranka pa ne navaja ničesar, s čimer bi lahko takšen zaključek uspešno izpodbila.

12. Tožeča stranka kot razlog za nadaljevanje postopka oziroma vložitev pritožbe zoper prvostopno odločitev navaja okoliščino, da se je tožnik prijavil na javni razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, zato bi rad v stanovanju v ... ostal do zaključka tega javnega razpisa. Navedeno sicer kaže na tožnikov dejanski interes, da ostane v tem stanovanju, ne daje pa podlage za ugoditev prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči v predmetni zadevi. Prva alineja prvega odstavka 24. člena ZBPP kot pogoj določa, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma, da ima prosilec v zadevi verjeten izgled za uspeh. Oba pogoja se dopolnjujeta, podrobneje pa ju opredeljuje tretji odstavek 24. člena ZBPP, ki je naveden v točki 10. te obrazložitve. Po obrazloženem glede na nesporno dejansko podlago in glede na določbe SZ-1 tožnik v navedeni pravdni zadevi nima (niti) verjetnih izgledov za uspeh, s tem pa je tudi udeležba v tem (konkretno pritožbenem) postopku nerazumna. Pričakovanje prosilca za brezplačno pravno pomoč, o katerem govori določba tretjega odstavka 24. člena ZBPP, je pričakovani izid zadeve. Tožnik pa v predmetni zadevi niti ne pričakuje, da bi v tem postopku uspel, da bi bila torej tožba lastnika stanovanja na odpoved najemne pogodbe in izpraznitev stanovanja zavrnjena, ampak želi le čim bolj odložiti čas, ko se bo moral iz stanovanja izseliti. To pa je v nasprotju z upravičenim interesom lastnika stanovanja, da najemniku, ki ne izpolnjuje svojih obveznosti po najemni pogodbi, le to odpove in zahteva izpraznitev stanovanja oziroma z načelom pravičnosti, kar kot razlog za zavrnitev prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči določa tretji odstavek 24. člena ZBPP.

13. Tožeča stranka tudi z v pripravljalni vlogi navedenim osporavanjem aktivne legitimacije A.A. za vložitev tožbe na odpoved najemne pogodbe in izpraznitev stanovanja ne more biti uspešna. Z nakupom 893/1000 stanovanja na javni dražbi je v tem obsegu pridobil originarno lastninsko pravico na stanovanju, za pridobitev katere vpis v zemljiško knjigo ni potreben, za vložitev tožbe na odpoved najemne pogodbe in izpraznitev stanovanja pa zadošča soglasje solastnikov, katerih idealni deleži znašajo več kot polovico celotne nepremičnine.

14. Izpodbijani upravni akt je torej tudi po presoji sodišča pravilen in na zakonu utemeljen, zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

15. Tožeča stranka je zahtevala tudi povrnitev stroškov postopka. Če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1). Ker je sodišče tožbo zavrnilo, mora torej tožeča stranka sama nositi svoje stroške, zato je sodišče o tem odločilo, kot izhaja iz II. točke izreka te sodbe.