Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Po 3. točki 2. odstavka 83. člena ZUS-1, na katero se revidentka glede dovoljenosti revizije sklicuje, je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. V obravnavanem primeru je bila dovoljena obnova postopka iz razloga 9. točke 260. ZUP, ker tožnikoma kot stranskima udeležencema ni bila dana možnost udeležbe v postopku izdaje gradbenega dovoljenja. Takšna odločitev pa po presoji vrhovnega sodišča ne more imeti zelo hudih posledic za revidentko, ki sama v reviziji navaja, da je stanovanjska hiša, na katero se predmetno gradbeno dovoljenje nanaša, kljub odločitvi prvostopnega upravnega organa, da se gradbeno dovoljenje do odločitve o obnovi postopka ne sme izvršiti, dokončana in vseljena.
Revizija se zavrže.
Zoper prvostopno sodbo in sklep je tožnica A.A. po odvetniku dne 18.8.2008 vložila revizijo. Njeno dovoljenost utemeljuje s tem, da ima izpodbijana odločitev zanjo zelo hude posledice.
Revizija ni dovoljena.
S pravnomočno sodbo in sklepom, ki ju tožnica izpodbija z revizijo, je prvostopno sodišče ugodilo tožbi tožnikov B.B. in C.C. in odločilo, da se odločba Republike Slovenije, Ministrstva za okolje in prostor z dne 11.10.2007, v delu izreka: „obnova postopka se dovoli v obsegu, da se predlagatelja obnove zasliši kot stranki v postopku“, odpravi (2. točka izreka) ter zavrnilo tožbo tožnice A.A. zoper sklep Upravne enote Celje z dne 12.6.2007, v zvezi s predhodno citirano odločbo Ministrstva za okolje in prostor z dne 11.10.2007. Prvostopni upravni organ je z navedenim sklepom ugodil predlogu tožnikov B.B. in C.C. za obnovo postopka, končanega z gradbenim dovoljenjem z dne 23.3.2007, izdanim investitorki A.A. za gradnjo vrstne stanovanjske hiše na zemljišču s parc. št.... (I. točka izreka), ter odločil, da se citirano gradbeno dovoljenje ne sme izvršiti, dokler se ne odloči o obnovi postopka (II. točka izreka). Tožena stranka pa je z odločbo z dne 11.10.2007 odločila, da se 1. točka izreka sklepa prvostopnega upravnega organa dopolni tako, da se doda nov stavek, ki se glasi: „obnova postopka se dovoli v obsegu, da se predlagatelja obnove zasliši kot stranki v postopku“, v ostalem pa je pritožbo tožnice A.A. zavrnila.
Po 2. odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je podan eden izmed pogojev za njeno dovolitev. Po ustaljeni sodni praksi vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovolitev revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je v sklepu, št. Up-858/08 z dne 3.6.2008, ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.
Po 3. točki 2. odstavka 83. člena ZUS-1, na katero se revidentka glede dovoljenosti revizije sklicuje, je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. V obravnavanem primeru je bila dovoljena obnova postopka iz razloga 9. točke 260. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP, Uradni list RS, št. 80/99, 70/00, 73/04, 22/05 in 119/05), ker tožnikoma kot stranskima udeležencema ni bila dana možnost udeležbe v postopku izdaje gradbenega dovoljenja. Takšna odločitev pa po presoji vrhovnega sodišča ne more imeti zelo hudih posledic za revidentko, ki sama v reviziji navaja, da je stanovanjska hiša, na katero se predmetno gradbeno dovoljenje nanaša, kljub odločitvi prvostopnega upravnega organa, da se gradbeno dovoljenje do odločitve o obnovi postopka ne sme izvršiti, dokončana in vseljena.
Glede na navedeno je Vrhovno sodišče RS revizijo v obravnavanem primeru zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. Pooblaščenec reviziji ni predložil novega pooblastila v smislu 2. odstavka 95. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP-UPB3, Uradni list RS, št. 73/07, 45/08), ki se na podlagi 1. odstavka 22. člena ZUS-1 uporablja primerno za vprašanja postopka, ki niso urejena v ZUS-1. Ker razlogov, zaradi katerih obravnavana revizija po 2. odstavku 83. člena ZUS-1 ni dovoljena, ni mogoče odpraviti in jo je bilo potrebno iz tega razloga kot nedovoljeno zavreči, vrhovno sodišče pooblaščenca ni posebej pozivalo k dopolnitvi revizije z novim pooblastilom.