Jedro

Tožnik, ki bi bil takso dolžan plačati v času, ko je sodišče o obročnem plačilu takse odločilo, se ne more uspešno sklicevati na spremenjeno premoženjsko stanje. Z odlaganjem plačila je tožnik riziko spremenjene pridobitne sposobnosti prevzel na svoje breme.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se potrdita sklepa sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

O pritožbi zoper sklep opr. št. P 947/2009-II-45 z dne 24.2.2014

1. Sodišče prve stopnje je zavrglo predlog tožeče stranke za taksno oprostitev z dne 27.1.2014. Odločitev je argumentiralo s pojasnilom, da je bilo o predlogu za oprostitev plačila sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje (po tar. št. 1111 Zakona o sodnih taksah – ZST-1) že pravnomočno odločeno.

2. Pritožuje se tožnik po postavljenem skrbniku. Predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve v odločanje prvostopenjskemu sodišču. Navaja, da je odločitev napačno oprta na sklep z dne 4.9.2009 in sklep pritožbenega sodišča II Cp 3781/2009 z dne 13.1.2010, ki temeljita na tožnikovem premoženjskem stanju v letu 2009. Sklepoma očita, da sta obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo postopka, ker je predlog in pritožbo podal procesno in pravdno nesposoben tožnik. Poleg tega navedena odločitev o taksni oprostitvi ni meritorna odločitev, ampak procesna odločitev. Zato se tekom postopka zaradi poslabšanja gmotnega oz. finančnega stanja stranke predlog za taksno oprostitev lahko ponovno poda. Tak predlog je bil podan 25.1.2013. Sodišče ga ne bi smelo zavreči, ker temelji na dokazanem tožnikovem nevzdržnem finančnem stanju

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Predmet obravnave je tožnikova oprostitev plačila sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje. O tožnikovi oprostitvi plačila te taksne obveznosti oz. o odlogu plačila te taksne obveznosti je že odločeno. Na prvi stopnji je odločalo sodišče s sklepom z dne 4.9.2009 (list. št. 19); Višje sodišče v Ljubljani je odločilo s sklepom opr. št. II Cp 3780/2009 z dne 14.1.2010. Odločeno je, da je tožnik 1.800,00 EUR sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje dolžan plačati v dvanajstih zaporednih mesečnih obrokih po 150,00 EUR. Vsi obroki so že zapadli v plačilo. Odločitvi prvostopenjskega in pritožbenega sodišča sta bili sprejeti pred delnim odvzemom poslovne sposobnost (delna poslovna sposobnost je bila tožniku odvzeta leta 2012), zato pritožnik neutemeljeno dvomi o tožnikovi takratni procesni sposobnosti.

5. Pritožbeni očitek, da bi moralo sodišče o oprostitvi plačila te taksne obveznosti ponovno odločati, ni utemeljen. Materialni predpis – Zakon o sodnih taksah - ZST-1 – ponovne obravnave ne predvideva. Tožnik, ki bi bil takso dolžan plačati v času, ko je sodišče o obročnem plačilu takse odločilo, se ne more uspešno sklicevati na spremenjeno premoženjsko stanje. Z odlaganjem plačila je tožnik riziko spremenjene pridobitne sposobnosti prevzel na svoje breme.

6. Ker niti pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, niso podani, je na osnovi 2. točke 365. čl. Zakona o pravdnem postopku pritožba zavrnjena. Sodnica posameznica odloča na podlagi 366.a. čl. Zakona o pravdnem postopku.

O pritožbi zoper sklep opr. št. P 947/2009-II-51 z dne 4.4.2014

7. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov predlog za oprostitev plačila sodne takse za pritožbeni postopek (pritožba zoper sklep z dne 15.1.2014 o zavrženju tožbe).

8. Pritožuje se tožnik po postavljenem skrbniku. Predlaga razveljavitev sklepa in oprostitev plačila sodne takse, podredno pa predložitev zadeve v ponovno odločanje drugemu sodniku. Kot splošno znano podaja trditev, da se je varovanec po nemoralnih tožbah izvorne družine in nečakinje znašel v številnih rubežih. Razlog za tako tožnikovo stanje je dolgoletno in samovoljno odločanje sodnikov. Iz izvornega postopka je razvidno, da tožniku niso bile priznane pravice na nepremičnini na R., čeprav je dokazal, da je bila ta nepremičnina zgrajena skoraj izključno z njegovimi denarnimi sredstvi. S protizakonitim in pristranskim sojenjem je bila tožnici A. A. priznana celo uporabnina. Po tem je A. A. iz objekta izselila babico, nato pa stanovanjsko poslovni objekt prodala in s pomočjo sodišča protipravno obogatela. V ta objekt, ki je bil končan leta 1985, ni vložila niti dinarja. V času gradnje sta bila dedek in babica že nekaj let upokojena, brez denarja za gradnjo te nepremičnine. Predlaga vpogled spis II P 1014/1998. Po takem dejanskem finančnem, premoženjskem in duševnem nasilju, ki traja že od leta 1995 dalje, bi bila s plačilom sodnih taks znatno zmanjšana sredstva za tožnikovo preživljanje in zdravljenje.

9. Pritožba ni utemeljena.

10. Pritožnik navaja razloge, zaradi katerih je njegovo gmotno stanje slabo, ne opredeljuje pa se do argumentov prvostopenjskega sodišča, da s plačilom 8,21 EUR sodne takse sredstva, s katerimi se tožnik preživlja, ne bodo znatno zmanjšana. Prvostopenjsko sodišče je navedlo materialno podlago za svojo odločitev in natančno proučilo tožnikovo gmotno stanje. Pritožbeno sodišče z ugotovitvami in zaključki prvostopenjskega sodišča soglaša. 11. Ker pritožbeni razlogi za odločitev o pritožbi niso pomembni, se pritožbeno sodišče do njih ne opredeljuje (1. odstavek 360. čl. ZPP). Ker tudi razlogi, na obstoj katerih sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. čl. ZPP), niso podani, je na osnovi 2. točke 365. čl. ZPP pritožba zavrnjena. Sodnica posameznica odloča na podlagi 366.a. čl. ZPP.