Jedro

V obravnavani zadevi je sporna uporaba metodologije za ocenjevanje vrednosti predmetnih podržavljenih zemljišč, ni pa spora o tem, da so na vseh teh parcelah ob podržavljenju bile ruševine. Čim pa je tako, ima prav tožeča stranka, ko ugovarja načinu vrednotenja teh parcel s strani upravnega organa kot zazidanih stavbnih zemljišč. Ker gre za porušene objekte, je navedene parcele treba vrednotiti kot nezazidano komunalno opremljeno stavbno zemljišče.

Izrek

Tožbi se ugodi in se odpravijo 4. in 5. točka izreka dopolnilne odločbe Upravne enote Ljubljana št. 321-53/95-345 z dne 6. 1. 2010 in 3. alineja 1. točke izreka odločbe Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS št. 490-28/2010/2 z dne 5. 10. 2010 ter se zadeva v tem delu vrne prvostopnemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

Prvostopni organ je z dopolnilno odločbo z dne 6. 1. 2010 v izpodbijanem delu, to je v 4. točki izreka, odločil, da upravičencu A.A. pripada odškodnina v vrednosti 1.244.616,83 DEM oziroma 636.362,48 EUR za podržavljenje nepremičnine parc. št. 42 in 817 k.o. ..., 97/3, 200, 9 in 10, vse k.o. ..., 17, 18, 19 in 155, vse k.o. ..., 117, 118, 121, 122, 123 in 124, vse k.o. ... ter 85, 37/1, 376, 351, 29 - zemljišče in 32, vse k.o. ... v obveznicah Slovenske odškodninske družbe, izplačljive v zakonsko določenem roku z zakonsko določenimi obrestmi. V izpodbijani 5. točki izreka dopolnilne odločbe pa je odločil, da je dolžna zavezanka za plačilo odškodnine Slovenska odškodninska družba d.d. obveznice v navedeni vrednosti, upoštevaje tudi obresti, izročiti prevzemniku obveznic v skladu z veljavnimi predpisi v roku treh mesecev po pravnomočnosti odločbe. V obrazložitvi navaja, da so zahtevo za denacionalizacijo podržavljenega premoženja, prej last A.A., podale B.B., X.X. in C.C. dne 24. 11. 1993. Odločba Okrajne zaplembene komisije v Grosupljem št. 154/45 z dne 30. 8. 1945, odločba Okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 1. 6. 1948 in sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 6. 4. 1946, s katerimi je bilo v zvezi z Odlokom AVNOJ-a o prehodu sovražnikovega imetja v državno last (Uradni list DFJ, št. 2/45) in Zakonom o zaplembi premoženja in o izvrševanju zaplemb (Uradni list FLRJ, št. 61/46 in 74/46) podržavljeno premoženje, last A.A., sta navedena v 19. in 20. točki 3. člena Zakona o denacionalizaciji (ZDen) kot pravni temelj pravice do denacionalizacije. Poudarja, da so v konkretnem primeru pogoji za denacionalizacijo izpolnjeni v celoti. Z več delnimi odločbami je upravni organ o preostalem delu podržavljenega premoženja upravičenca že pravnomočno odločil. Predmet tega postopka in te dopolnilne odločbe pa so še vse preostale podržavljene nepremičnine. V nadaljevanju sodišče povzema razloge prvostopne izpodbijane odločbe samo v delu, ki se nanaša na v tem upravnem sporu še sporne parcele. Glede parc. št. 97/3 k.o. ..., hiša št. 9 v ... „cestarjeva“ prvostopni organ ugotavlja, da je bila med vojno, med bombardiranjem uničena, pri čemer je iz ortofoto posnetka GERK razvidno, da je bil na mestu bivše hiše zgrajen nov objekt; parc. št. 200 k.o. ..., to je hiša v ..., čuvajnica za revir ..., je bila med vojno skupaj z gospodarskim poslopjem popolnoma uničena, pri čemer iz ortofoto posnetka GERK izhaja, da je bila na mestu bivše čuvajnice zgrajena nova stanovanjska hiša, obnovljeno pa je bilo tudi gospodarsko poslopje, v katerem je bil „kmečki turizem“, ki je sedaj opuščen. Upravni organ tako zaključuje, da gre pri obeh navedenih parcelah za novo stvar, zato ju upravičencu ni mogoče vrniti v last v naravi po drugem odstavku 32. člena ZDen. V zvezi s pripombami zavezanke (tožeče stranke) je izvedenec 21. 8. 2009 v odgovoru na korigirano vrednost in pripombe odgovoril, da se z mnenjem strokovnega pomočnika tožeče stranke, da je treba stavbno zemljišče ovrednotiti kot nezazidano stavbno zemljišče, ne more strinjati. Upravni organ se pridružuje stališču izvedenca in ugotavlja, da je izvedenec pri cenitvah požganih oziroma bombardiranih objektov upošteval stanje, kot da so objekti bili na parcelah, ni pa bilo mogoče ugotoviti, kako močno so bili zaradi vojne poškodovani. Strinja se z obrazložitvijo postavljenega izvedenca, da so bili obravnavani objekti požgani, delno uničeni, glede na nadaljnja dogajanja pa je mogoče zaključiti, da so bili kasnejši objekti večinoma popravljeni stari ali na novo zidani na istem mestu, kar pomeni, da niso bili popolnoma uničeni in odstranjeni in je tako mogoče šteti, da so zemljišča bila zazidana. V zvezi s parc. št. 117 in 118 k.o. ..., to je hiša št. 1 v ..., logarnica z gospodarskim poslopjem, ugotavlja, da je bila med vojno uničena in po podržavljenju ponovno zgrajena, torej gre za novo stvar, ki je po drugem odstavku 32. člen ZDen ni mogoče vrniti upravičencu v last v naravi, zato mu gre odškodnina. Parc. št. 121, 122, 123 in 124, vse k.o. ... pa predstavljajo kompleks parne žage v ..., ki je bil med vojno požgan in uničen, zato je bila po Poročilu z dne 26. 7. 1945 obnova žage na tem mestu neprimerna. Vse navedene nepremičnine v k.o. ... so po podržavljenju po odločbi OLO Ljubljana - okolica, Oddelek za gospodarstvo, Komisija za agrarno reformo z dne 24. 7. 1952 prešle v upravljanje Gozdnega gospodarstva Ljubljana, ki je na parc. št. 1345/29 k.o. ... zgradilo objekt za gozdne delavce, ki je sedaj v lasi fizične osebe in je po določbi 3/16 člena ZDen ni mogoče vrniti v last upravičencu. Prav tako je v lasti fizičnih oseb tudi del ostalih nepremičnin v tem kompleksu, za kar je bila upravičencu z delnima odločbama z dne 4. 1. in 23. 2. 2006 določena odškodnina, del nepremičnin parc. št. 1345/30, 1345/37 in 1345/49, vse k.o. ..., pa je bil upravičencu vrnjen v last v naravi. Upravni organ ugotavlja, da je cenilec pri cenitvah požganih, bombardiranih objektov upošteval stanje, kot da so objekti bili na parcelah, ni pa bilo mogoče ugotoviti, kako močno so bili zaradi vojne poškodovani. Strinja se z obrazložitvijo postavljenega izvedenca, da so bili obravnavani objekti požgani, delno uničeni, glede na nadaljnja dogajanja pa je mogoče zaključiti, da so bili kasnejši objekti večinoma popravljeni, obnovljeni stari ali na novo zidani na istem mestu, kar pomeni, da niso bili popolnoma uničeni in odstranjeni, uporabljeni so bili vsaj temelji objektov in je tako mogoče šteti, da so zemljišča bila zazidana. Iz priloge „Propad turjaške graščine“ avtorja Tomaža Kočarja in slik, ki so v prilogi, je mogoče zaključiti, da so objekti na parcelah res bili, zaradi poškodovanja v času vojne pa je težko ugotoviti, v kakšnem stanju so bili. Leseni deli so bili verjetno požgani, zidani deli pa so ostali in je bila nanje opravljena obnova ali pa so ostali vsaj temelji. Tudi iz podatkov Poročila o stanju veleposesti izhaja, da bo treba izvršiti obnove. Tako upravni organ zaključuje, da kolikor bi bili objekti povsem uničeni, verjetno ne bi bilo kaj obnavljati. Za parc. št. 121, 122, 123 in 124 k.o. ..., kjer je bila parna žaga v ..., iz Poročila o stanju veleposesti (D - industrijske naprave) izhaja, da je ugotovljeno, katere vse stavbe, naprave in stroji so bili na žagah, da so bili požgani, toda železni deli so ležali po prostorih. Tako upravni organ zaključuje, da so bile stavbe in strojna oprema uničeni predvsem od požara, ostalo pa je na parcelah ostalo. Po mnenju upravnega organa je tako od skupne vrednosti odškodnine treba odšteti že določeno odškodnino za te parcele z izdanimi odločbami, kjer je bila za zemljišče pod stavbami že določena odškodnina v višini za kmetijsko zemljišče. V zvezi s parc. št. 37/1 k.o. ..., hiša št. 22 v ..., v kateri je bila pošta, upravni organ ugotavlja, da je navedena nepremičnina sedaj v lasi fizične osebe in je po členu 3/16 ZDen upravičencu ni mogoče vrniti v naravi.

Drugostopni organ je z odločbo z dne 5. 10. 2010 v 1. točki izreka pritožbi tožeče stranke delno ugodil tako, da je 4. točko izreka prvostopne dopolnilne odločbe odpravil: - v delu, ki se nanaša na parc. št. 17 k.o. ... za odškodnino v višini 3.045,20 DEM in parc. št. 155 k.o. ... za odškodnino v višini 2.833,14 DEM; - v delu, ki se nanaša na parc. št. 85 S za odškodnino v višini 226.778,88 DEM ter parc. št. 351 S k.o. ... za odškodnino v višini 25.254,00 DEM in zadevo v tem delu vrnil organu prve stopnje v ponovni postopek; - v delu, ki se nanaša na odškodnino v višini 1.244.616,83 DEM oziroma 636.362,48 EUR in jo v tem delu nadomestil z odškodnino v višini 986.697,50 DEM oziroma 504.490,44 EUR. V 2. točki izreka drugostopne odločbe, ki jo sedaj tožeča stranka izpodbija s tožbo v tem upravnem sporu, pa je v ostalem delu njeno pritožbo zavrnil. V obrazložitvi v zvezi z v upravnem sporu še spornima parc. št. 97/3 in 200, obe k.o. ... navaja, da ne drži, da ni listin, ki bi izkazovale, da je šlo za zazidano stavbno zemljišče. Med dokumenti zadeve je namreč Poročilo o stanju veleposestva ob prevzemu uprave z dne 26. 7. 1945, iz katerega je pod točko C - Zgradbe, razvidno, da je bila „cestarjeva hiša“ na ... (parc. št. 97/3 k.o. ...) uničena od bombardiranja ter hiša v ..., čuvajnica za revir ... z gospodarskim poslopjem (parc. št. 200 k.o. ...) popolnoma uničena in se bo morala izvršiti obnova. Iz navedenega po mnenju organa druge stopnje izhaja, da nekdanja objekta ob podržavljenju sicer nista bila več uporabna za namene, za katere sta bila zgrajena, vendar pa so ju kljub temu tedaj šteli med zgradbe, torej objekte, saj sta bili ruševini in je zato vrednotenje teh dveh parcel kot zazidanih stavbnih zemljišč pravilno, saj upravičenec do odškodnine za objekte ne bi bil upravičen, ker sta bila objekta neuporabna oziroma porušena, po drugi strani pa sta parceli bili zazidani, saj so bili na njima še ostanki stavb, sicer tudi ne bi bili navedeni v rubriki, kjer so bile navedene zgradbe na veleposestvu upravičenca. Glede na navedeno v tem delu pritožbo zavrača kot neutemeljeno. V zvezi z vrednotenjem v upravnem sporu prav tako še spornih parc. št. 117, 118, 121, 122, 123 in 124 k.o. ... kot zazidana stavbna zemljišča tožeča stranka po mnenju drugostopnega organa neutemeljeno ugovarja, da za to ni dokazov med dokumenti zadeve. Ugotavlja namreč, da sta podržavljeni parceli št. 117 in 118 k.o. ... v Poročilu o stanju veleposestva ob prevzemu uprave z dne 26. 7. 1945, točka C - Zgradbe, navedeni kot hiša št. 1 v ..., čuvajnica za revir ... z gospodarskimi poslopji, da sta bili poslopji popolnoma uničeni ter da bo potrebna obnova. Podržavljene in prav tako še sporne parc. št. 121, 122, 123 in 124, k.o. ... pa so ob podržavljenju, kot je razvidno iz Poročila iz leta 1945, točka D - Industrijske naprave, predstavljale kompleks žage na ... Iz Poročila je razvidno, da so bile vse naprave s stroji vred v teh objektih požgane in uničene. Glede na navedeno Poročilo pritožbeni organ ugotavlja, da so bili tudi objekti na teh parcelah pred podržavljenjem uničeni ter da so bili ob podržavljenju ruševine, kar pomeni, da je prvostopni organ navedene parcele pravilno vrednotil kot zazidana stavbna zemljišča in je ta pritožbena navedba neutemeljena. V zvezi s tudi še sporno parc. št. 37/1 k.o. ... pa navaja, da je le-ta prešla v last fizičnih oseb pred uveljavitvijo ZDen in zato ni bil kršen 88. člen tega zakona, zato je pritožba za to parcelo neutemeljena. Glede pritožbene navedbe, ki se nanaša na parc. št. 37/1 k.o. ..., pri kateri naj bi identifikacijsko potrdilo izkazovalo drugačno stanje, kot je navedeno v izpodbijani odločbi, pa navaja, da iz prvostopne izpodbijane odločbe izhaja, da je podržavljena parc. št. 37/1 k.o. ..., sedaj parc. št. 37/1 k.o. ... v izmeri 77 m2, medtem ko iz identifikacije družbe G. d.o.o. z dne 19. 11. 2004 izhaja, da je parcela merila ob podržavljenju 1.218 m2 in je sedaj parc. št. 37/1 stanovanjska stavba v izmeri 77 m2, parc. št. 37/4 stanovanjska stavba v izmeri 77 m2, parc. št. 37/3 gospodarsko poslopje v izmeri 71 m2, parc. št. 37/6 dvorišče v izmeri 502 m2 in del parc. št. 27/5 gospodarsko poslopje v izmeri 69 m2. Glede na to, da je predmet izpodbijane odločbe podržavljena parc. št. 37/1 k.o. ..., in sicer del, ki ga predstavlja sedanja parc. št. 37/1 k.o. ... stanovanjska stavba v izmeri 77 m2, je v tem delu odločitev skladna z navedeno identifikacijo in je zato pritožba v delu, ki se nanaša na sedanjo parc. št. 37/1 k.o. ..., neutemeljena. Kolikor pa organ prve stopnje ni v celoti odločil o celotni podržavljeni parc. št. 37/1 k.o. ..., bo o preostalih delih podržavljene parc. št. 37/1 k.o. ... odločil v nadaljevanju postopka.

Tožeča stranka v tožbi, ki jo vlaga zoper del 4. in 5. točke izreka prvostopne dopolnilne odločbe v povezavi z 2. točko izreka drugostopne odločbe navaja, da je pritožbeni organ v 2. točki izreka drugostopne odločbe zavrnil pritožbeni razlog tožeče stranke glede vrednotenja parc. št. 97/3 in 200, obe k.o. ... Poudarja, da je v pritožbi prerekala uporabljeno metodologijo pri izračunu, pri tem se je sklicevala tudi na mnenje strokovnega sodelavca tožeče stranke D.D. z dne 23. 7. 2009. Da gre v obravnavanem primeru za ruševini, ni sporno. Tožeča stranka namreč prereka metodologijo izračuna. Pritožbeni organ navaja, da je glede na to, da sta bila objekta ob podržavljenju ruševini, vrednotenje predmetnih parcel kot zazidanih stavbnih zemljišč pravilno. Pri tem pa ne upošteva Priloge št. 4 Navodila o spremembah in dopolnitvah Navodila o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja. Navedena priloga določa načine določanja porušenih objektov, katerih ni mogoče vrednotiti kot zazidana stavbna zemljišča. Iz istega razloga oporeka tudi uporabi metode vrednotenja glede parc. št. 117, 118, 121, 122, 123 in 124 k.o. ... Tudi glede navedenih parcel pritožbeni organ navaja, da jih je treba vrednotiti kot zazidana stavbna zemljišča, kar je po prepričanju tožeče stranke v nasprotju z veljavno metodologijo. Glede parc. št. 37/1 k.o. ... pa poudarja, da je že v pritožbi podala pripombo, da upravni organ upošteva drugačno današnje stanje parc. št. 37/1 k.o. ..., kot ga je ugotovil izvedenec geodet v identifikacijskem potrdilu z dne 19. 11. 2004. Pritožbeni upravni organ se z navedenim načeloma strinja, pri tem pa poudarja, da je tožeča stranka zavezana le za del podržavljene parcele, ki se nahaja v današnji parc. št. 37/1 v izmeri 77 m2, slednja izmera pa je enaka tisti v identifikacijskem potrdilu. Tožeča stranka pa opozarja, da ni zavezana zgolj za 77 m2 podržavljene parc. št. 37/1, kar je jasno razvidno iz izreka prvostopne odločbe z dne 6. 1. 2010, iz katerega izhaja, da je zavezana za celotno parc. št. 37/1. Da je zavezana za celotno podržavljeno parc. št. 37/1, je razvidno tudi iz višine odškodnine, za katero je zavezana. V odločbi določena odškodnina namreč obsega objekta, ki sta stala na omenjeni parceli, kakor tudi preostalo, nepozidano zemljišče. Upravni organ prve stopnje in pritožbeni upravni organ pa sta ovire za vračilo v naravi preverjala zgolj za del podržavljene parcele v izmeri 77 m2, ki se sedaj nahaja v novi parc. št. 37/1. To je razvidno iz obrazložitve odločbe organa prve stopnje, kakor tudi iz obrazložitve odločbe druge stopnje. Tožeča stranka tako v tožbi vztraja, da ovire za vračilo v naravi za vse današnje parcel, ki so nastale iz podržavljene parc. št. 37/1, niso izkazane. Po povedanem sodišču predlaga, da tožbi ugodi, izpodbijani upravni akt v izpodbijanem delu odpravi in zadevo v tem delu vrne organu v ponovno odločanje oziroma da sodišče samo odloči v smislu podanih pripomb.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri razlogih izpodbijane odločbe in sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Stranki z interesom E.E. in C.C. v odgovoru na tožbo prerekata navedbe tožeče stranke v tožbi in navajata, da je izvedenec v svojih cenitvah natančno obrazložil, kakšno metodologijo je za cenitev uporabil in zakaj, te trditve je sprejel upravni organ in vlagateljice zahteve za denacionalizacijo ter potrdilo tudi ministrstvo kot drugostopni organ. Vlagateljice tudi niso nasprotovale ugotovitvi za obstoj ovir za vračilo v naravi parcel, nastalih iz parc. št. 37/1 k.o. ... Sodišču predlagata, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožba je utemeljena.

V obravnavani zadevi je sporna uporaba metodologije za ocenjevanje vrednosti parc. št. 97/3 in 200, obe k.o. ... in parc. št. 117, 118, 121, 122, 123 in 124, vse k.o. ..., ni pa spora o tem, da so na vseh navedenih parcelah ob podržavljenju bile ruševine. Čim pa je tako, ima po presoji sodišča prav tožeča stranka, ko ugovarja načinu vrednotenja teh parcel s strani upravnega organa kot zazidanih stavbnih zemljišč. Pri tem utemeljeno opozarja na Prilogo št. 4 (vrednost zemljišč po nomenklaturah, izhodiščna cena je 3,94 DEM/m2) k Navodilu o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja (Navodilo, Uradni list RS, št. 23/92 do 26/00), ki za zemljišča pod gradbenimi objekti, in sicer v točki 3 za porušeni objekt, določa vrednotenje 17 x 0,40. Iz citirane določbe, ob upoštevanju 2. alineje prvega odstavka te priloge Navodila, torej izhaja, da je navedene parcele, ker gre za ruševine, torej za porušene objekte, treba vrednotiti kot nezazidano komunalno opremljeno stavbno zemljišče (vrednost: 3,94 x 17 x 0,40 DEM/m2), kot to utemeljeno ugovarja tožeča stranka.

Sporna je tudi odločitev glede določitve odškodnine za parc. št. 37/1 k.o. ... Po presoji sodišča je tudi tožbeni ugovor v zvezi s tem utemeljen. Iz 4. točke izreka prvostopne dopolnilne odločbe namreč izhaja, kot utemeljeno ugovarja tožeča stranka, da je določena odškodnina za v tej točki izreka navedene podržavljene parcele, med drugimi tudi za podržavljeno parc. št. 37/1 k.o. ... Navedeno izhaja tudi iz obrazložitve te odločbe (glej tabelo na strani 14), in sicer da vrednost po korigiranem cenitvenem poročilu za stanovanjsko hišo št. 22 v ..., ki stoji na parc. št. 37/1 k.o. ..., znaša 73.458,00 DEM, za poslovni del objekta 59.505,60 DEM in za zemljišče parc. št. 37/1 k.o. ... 20.254,75 DEM. Tako po mnenju sodišča ne drži navedba organa druge stopnje v pritožbeni odločbi, da je predmet izpodbijane prvostopne odločbe le del podržavljene parc. št. 37/1 k.o. ..., in sicer del, ki ga predstavlja sedanja parc. št. 37/1 k.o. ..., stanovanjska stavba v izmeri 77 m2. Pri tem pa sodišče ugotavlja tudi, da je iz prvostopne odločbe razvidno, da je prvostopni organ ugotavljal obstoj ovir za vrnitev v naravi le za sedanjo parc. št. 37/1 k.o. ..., stanovanjska stavba v izmeri 77 m2, ne pa tudi za ostale parcele, ki so nesporno nastale iz podržavljene parc. št. 37/1 k.o. ... To pa pomeni, da je dejansko stanje v delu, ali obstajajo ovire za vrnitev v naravi tudi za preostali del podržavljene parc. št. 37/1 k.o. ... (to je za sedanje parc. št. 37/4, 37/3, 37/6 in del parc. št. 37/5, vse k.o. ...), ostalo neugotovljeno, kot pravilno opozarja tožeča stranka.

Po povedanem je upravni organ glede določitve vrednosti parc. št. 97/3 in 200, obe k.o. ... in parc. št. 117, 118, 121, 122, 123 in 124, vse k.o. ... materialno pravo uporabil napačno, glede podržavljene parc. št. 37/1 k.o. ... pa nepopolno ugotovil dejansko stanje, zato je sodišče tožbi ugodilo na podlagi določb 2. in 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS št. 105/06 do 62/10) in odpravilo 4. in 5. točko izreka prvostopne izpodbijane odločbe v celoti, in sicer v skladu s tožbenim predlogom ter zaradi povezanosti odločitve, saj v preostalem delu, to je v neizpodbijanem delu navedenih točk izreka, prvostopna odločba ne bi mogla postati izvršljiva, ker odškodnina v 4. točki izreka ni določena po posameznih parcelah. V skladu z določbo tretjega odstavka 64. člena ZUS-1 je sodišče glede na vsebino zadeve odpravilo tudi 3. alinejo 1. točke izreka odločbe druge stopnje. Zadevo je v odpravljenem delu vrnilo prvostopnemu organu v ponovni postopek, v katerem bo moral ugotovljene nepravilnosti odpraviti v skladu z napotki sodišča in v odpravljenem delu o zadevi ponovno odločiti.

Pravni pouk temelji na določbi prvega odstavka 73. člena ZUS-1.