Jedro

Revizijsko nestrinjanje z dokazno oceno pomeni nedopustno izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja. Odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka je materialnopravno pravilna. V konkretnem primeru je do škode prišlo zaradi dogodka, ki ni bil opredeljen v zavarovalni polici.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

**Tožbeni zahtevek in trditve pravdnih strank**

1. Tožnik od toženke zahteva, da mu plača zavarovalnino na podlagi sklenjene zavarovalne pogodbe za kasko zavarovanje letala, ki je bilo uničeno. Do škodnega dogodka naj bi prišlo med izvajanjem trenažnega šolskega leta. Po stališču tožnika ni šlo za komercialni let. Toženka je ugovarjala, da je bil v polici dogovorjen namen uporabe letala šolanje pilotov ter vleka letal, do nastanka škode pa je prišlo med komercialnim panoramskim letom.

**Ugotovljeno dejansko stanje** - Dne 14. 9. 2014 se je letalo znamke ..., ki ga je pilotiral član Kluba B., D. D., zrušilo in zgorelo. Letalo je bilo popolnima uničeno. Poleg pilota so se v letalu nahajali še trije potniki. En potnik je preživel. Letalo je bilo najeto v okviru praznovanja fantovščine enega od v nesreči umrlih potnikov.

- Do škodnega dogodka je prišlo pri izvajanju komercialnega poleta.

- V zavarovalni polici je bil obseg kritja dogovorjen le za namen uporabe letala za šolanje pilotov in vleko letal, ne pa za komercialne polete. Tožniku je bila ob sklenitvi zavarovalne pogodbe zavarovalna polica izročena.

**Odločitev sodišča prve stopnje**

2. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo 47.500,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Odločilo je, da je tožnik dolžan toženki povrniti pravdne stroške. Presodilo je, da je toženka zahtevek za plačilo zavarovalnine utemeljeno zavrnila, ker riziko nastanka škode pri komercialnem poletu ni bil zavarovan. Tožnik je pavšalno prerekal, da letalska zavarovalna polica Lloyd’s iz priloge B 5 ne spada k sporni zavarovalni polici. Čeprav je tožnikov predsednik izpovedal, da panoramski poleti niso komercialni, mu sodišče ni sledilo. Verjelo je organizatorju dogodka E. E. in edinemu preživelemu potniku G. G., da je bilo letalo s pilotom najeto za družabni dogodek ob fantovščini sedaj pokojnega F. F.. G. G. je izpovedal, da je bilo treba polet plačati. E. E. je izpovedal, da se je z H. H. pogovarjal o odplačnem najemu. Tudi iz kasneje odstranjenega cenika na spletni strani je bilo razvidno, da je tožnik ponujal panoramske lete po ceni 3 evre na minuto. Sodišče ni verjelo izpovedbi H. H., da je E. E., ki se je zanimal za panoramske polete najprej napotila drugam; da ga je zaradi vztrajanja povezala s pilotom D. D., ki je poletel, ker je rabil ure za trenažo; in da se o ceni s E. E. ni pogovarjala. Pojasnilo je, da je H. H. kot tožnikova tajnica v nasprotju s E. E. in G. G. zainteresirana za uspeh v postopku. Sodišče je sledilo izpovedbi toženkine predstavnice I. I., ki je izpovedala, da je možno skleniti zavarovanje za letalo za več različnih namenov uporabe; da je od tega odvisna višina premije; da mora biti za izvedbo komercialnih poletov letalo registrirano pri Agenciji za civilno letalstvo, pilot pa mora imeti ustrezno licenco.

**Odločitev sodišča druge stopnje**

3. Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo zavrnilo. Sodba sodišča druge stopnje temelji na stališču, da do zavarovalnega primera ni prišlo. Pojasnilo je, da je dokazna ocena o vsebini zavarovalne pogodbe in dogovorjenega kritja v skladu z metodološkim napotkom iz 8. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Zaključek, da škodni primer ni bil zavarovan z obravnavano zavarovalno pogodbo, ima oporo v zavarovalni polici za kasko zavarovanje zrakoplova iz priloge A 2 ter zaslišanju predstavnic obeh pravdnih strank, ki sta bili zadolženi za zavarovanje. Ni bilo razlogov, da sodišče ne bi verjelo izpovedbi toženkine predstavnice. Tudi tožnikova predstavnica, zadolžena za sklepanje pogodbe, je izpovedala, da je imela tožnica včasih zavarovano komercialno letenje in da je „to šlo ven že dolgo tega“. Dejstvu, da bi moralo biti letalo za izvajanje komercialnih poletov posebej registrirano, sodišče prve stopnje ni pripisalo nobene teže. Čeprav je navedba, da tožnik s splošnimi pogoji ni bil seznanjen, nedopustna pritožbena novota, je sodišče pojasnilo, da izključitveni razlogi iz splošnih pogojev za presojo utemeljenosti zahtevka niso bili pravno pomembni. Sodišče prve stopnje namreč tožbenega zahtevka ni zavrnilo s sklicevanjem na splošne pogoje. V konkretnem primeru je škoda nastala v primeru, ki ne predstavlja zavarovanega rizika in ne gre za izključitvene razloge iz splošnih pogojev. Ker so bila pogodbena določila vsebovana že v zavarovalni polici, izostala opredelitev sodišča do tožnikovih ugovorov glede neskladnosti police z oznako pogojev ni imela vpliva na pravilnost odločitve.

**Revizija tožeče stranke**

4. Tožnik vlaga revizija iz razlogov absolutne bistvene kršitve pravil pravdnega postopka in napačne uporabe materialnega prava. Predlaga razveljavitev izpodbijanih sodb in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Zaradi kršitve metodološkega napotka iz 8. člena ZPP so podane kršitve iz 8. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Razlogi nasprotujejo vsebini listin. Tožniku je bila kršena pravica do kontradiktornega postopka. Tožnik je trdil, da izključitveni razlog ni izkazan in da splošnih pogojev ni mogoče uporabiti, ker iz zavarovalne police izhaja, da se s strani toženke predloženi pogoji ne navezujejo na zavarovalno pogodbo. Nižji sodišči sta to dejstvo prezrli. Sprejeli sta napačno stališče, da je tožnik podal zgolj pavšalen ugovor. Dokazno breme o obstoju izključitvenih razlogov je bilo na toženki. Toženka tožnika ni seznanila s splošnimi pogoji. H. H. je izpovedala, da s splošnimi pogoji ni bila seznanjena, ker so bili v angleškem jeziku, ki ga ne obvlada. Pravdni stranki sta bili pri dokazni oceni neenako obravnavani, ker je sodišče kot neverodostojno ocenilo izpovedbo H. H. z argumentom, da naj bi bila zainteresirana za izid postopka. Takšen zaključek ni prepričljiv. Sodišče je spregledalo, da je priča I. I. v delovnem razmerju pri toženki. Nekritično je sledilo izpovedbi I. I. Ni res, da bi moralo biti letalo za izvajanje komercialnih poletov posebej registrirano. Ker nobena od strank ni postavila takšne trditve, je podana kršitev razpravnega načela in načela kontradiktornosti. Tudi če bi obstajal predpis, da morajo biti za izvajanje komercialnih poletov letala posebej registrirana, se sodišče v dokaz obstoja takšnega predpisa ne more sklicevati na izpovedbo priče, ki je zaposlena pri eni od strank. Zaradi neobrazloženosti je podana kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Zaključek, da je toženka izkazala izključitvene razloge, je materialnopravno zmoten. Sodišče je naredilo napačne zaključke o vsebini avtonomnega prava. Zaradi uporabe napačnih splošnih pogojev je bilo materialno pravo napačno uporabljeno. Revizija se sklicuje na judiakta II Ips 128/98 in I Cp 1270/2013. 5. Toženka ni podala odgovora na revizijo.

**Presoja utemeljenosti revizije**

6. Revizija ni utemeljena.

7. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (tretji odstavek 370. člena ZPP), kar pomeni, da tudi dokazna ocena sodišč nižjih stopenj glede odločilnih dejstev ni predmet (ponovne) presoje pred revizijskim sodiščem. Revident mora zato revizijsko sodišče prepričati, da ne gre le za vsebinsko neprepričljivo dokazno oceno, temveč za kršitev metodološkega napotka iz 8. člena ZPP - da dokazna ocena ni bila vestna, skrbna ter analitično-sintetična. Skrajni primeri take dokazne ocene namreč lahko pomenijo kršitev prepovedi sodniške samovolje oziroma arbitrarnosti, kar je eno izmed jamstev, ki izhaja iz pravice do enakega varstva pravic po 22. členu Ustave RS.1

8. Revizijsko nestrinjanje z dokazno oceno pomeni nedopustno izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja. Kršitev metodološkega napotka iz 8. člena ZPP ni izkazana. Pravdni stranki v dokaznem postopku nista bili neenako obravnavani. Nižji sodišči sta presodili vsak dokaz posebej in vse dokaze skupaj. Končno oceno sta ob enakih izhodiščih utemeljili na podlagi uspeha celotnega postopka. V dokazno oceno sta vključili izpovedbe vseh pomembnih prič in nista le nekritično sledili izpovedbi I. I. 9. Odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka je materialnopravno pravilna (921. člen Obligacijskega zakonika). Ker je v konkretnem primeru do škode prišlo zaradi dogodka, ki ni bil opredeljen v zavarovalni polici, je sodišče druge stopnje pravilno pojasnilo, da je tožnikovo sklicevanje na splošne pogoje pravno nepomembno. Očitki o relativnih in absolutnih bistvenih kršitvah določb pravdnega postopka so neutemeljeni. Odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka ne temelji na stališču, da bi moralo biti letalo za izvajanje komercialnih letov posebej registrirano. Nižji sodišči nista prezrli tožnikovega ugovora v zvezi z uporabo splošnih pogojev.

10. Ker razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena, niso podani, jo je Vrhovno sodišče zavrnilo (378. člen ZPP). Odločitev, da tožnik na podlagi prvega odstavka 165. člena v povezavi s prvim odstavkom 154. člena ZPP sam krije stroške revizijskega postopka, je zajeta z odločitvijo o zavrnitvi revizije.

1 Sklep VS RS z dne 17. 1. 2019, opr. št. II Ips 156/2018, 12. odstavek in tam citirana sodna praksa.