Jedro

Kateri ukrep ob izkazanih predpostavkah iz 3. člena ZPND bo določilo sodišče, je odvisno od dejanskih okoliščin primera, primarna naloga sodišča pa je, da določi takšen ukrep, s katerim se zavaruje žrtev in prepreči nadaljnja škoda. Določen ukrep mora primarno varovati žrtev pred storilcem nasilja, vendar hkrati ne sme povzročitelju nasilja omejevati pridobljenih pravic, ki niso v zvezi z varstvom žrtve in zaradi katerih bi storjeno nedopustno ravnanje storilca žrtvi dalo pravice, ki niso v nikakršni zvezi s potrebnim ukrepi za njeno zaščito in so bolj nedopustna pričakovanja žrtve, da v postopku zaščite po ZPND pridobiti določena (proti)pravna upravičenja do katerih ni (še ni) upravičena.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugodilo predlogu predlagateljice in nasprotnemu udeležencu naložilo, da se je dolžan izseliti iz stanovanjske hiše na naslovu P. in opustiti vsa dejanja, ki bi utegnila otežiti ali ovirati uporabo stanovanjske hiše, ki jo v izključno uporabo nasprotni udeleženec prepusti predlagateljici za dobo šestih mesecev (I.), odločilo je še, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka (II.).

2. Nasprotni udeleženec vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (1) in navaja, da je sodišče prve stopnje ugotovilo mimo trditvene podlage predlagateljice, da gre za kontinuirano nasilje, ki še vedno traja in zaradi česar še ni pretekel prekluzivni rok za vložitev predloga, kot ga določa sedmi odstavek 21. člena Zakona o preprečevanju nasilja v družini (2). Iz odločbe z dne 5. 3. 2010 o dodelitvi Bpp predlagateljici za konkretni postopek po ZPND izhaja, da je predlagateljica predlog za dodelitev Bpp vložila 22. 12. 2009, kar pomeni, da je najkasneje takrat izvedela za vse okoliščine, na podlagi katerih je kasneje vložila predlog, ki je predmet izpodbijanega sklepa. Sodišče prve stopnje je zato kršilo določbo sedmega odstavka 21. člena ZPND, saj je predlagateljica predlog vložila šele 23. 9. 2011, zato bi moralo prvo sodišče predlog zavreči kot prepoznega. Predlagateljica tudi ni časovno opredelila okoliščin iz 21. členu ZPND, ki so podlaga za prepustitev hiše v skupni uporabi predlagateljici. Udeleženca sta se z začasno poravnavo dogovorila, da bo nasprotni udeleženec v skupni hiši uporabljal kletne prostore, ki so bistveno slabši in manj prostorni, glede na njegov solastninski delež. V kolikor bi imel nasprotni udeleženec dejansko moč nad predlagateljico in bi nad njo izvajal psihično nasilje, potem ne bi sprejel takšnega začasnega dogovora. Sodišče prve stopnje ni zaslišalo polnoletnih otrok, ki jih je predlagal v dokaz nasprotni udeleženec, čeprav izpodbijana odločba temelji le na izpovedbi predlagateljice oziroma mnenju centra za socialno delo, ki povzema le tisto, kar je izpovedala predlagateljica. Določba 21. člena ZPND ni namenjena temu, da se nasprotnega udeleženca izseli iz skupnega stanovanja zgolj zato, ker predlagateljica, ne pa tudi otroci, ne želi več videti nasprotnega udeleženca. Glede plačevanja sprotnih stroškov prvo sodišče spregleda, da nasprotni udeleženec uporablja bistveno manj prostorov, kot bi mu to šlo kot solastniku, in da predlagateljica iz tega naslova ni sprožila nobenega sodnega postopka.

3. Predlagateljica je podala odgovor na pritožbo, v katerem je predlagala, da se pritožba nasprotnega udeleženca zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje oziroma zavrže, ker jo je vložila odvetniška družba brez pooblastila nasprotnega udeleženca.

4. Iz pooblastila nasprotnega udeleženca z dne 25. 9. 2012 (3) izhaja, da je pooblastil družbo Odvetniško pisarno A. d.o.o., da ga zastopa v tem postopku.

5. Pritožba je utemeljena.

6. Sodišče lahko na predlog žrtve nasilja z odločbo naloži povzročitelju nasilja, ki z žrtvijo, ki jo je telesno poškodoval ali ji prizadejal škodo na zdravju ali drugače posegel v njeno dostojanstvo ali druge osebnostne pravice, živi v skupnem gospodinjstvu, da mora stanovanje v skupni uporabi prepustiti žrtvi v izključno uporabo v obsegu, kot ga je imel v uporabi sam (prvi odstavek 21. člena ZPND). Žrtev mora predlog iz prvega dostavka 21. člena ZPND podati najkasneje v treh mesecih, odkar je utrpela katera od ravnanj iz prvega odstavka 21. člena ZPND (sedmi odstavek 21. člena ZPND) (4). Trditvena podlaga predlagateljice je v tem delu nepopolna, saj v predlogu niso časovno opredeljeni dogodki, na podlagi katerih predlagateljica utemeljuje predlog, da ji nasprotni udeleženec prepusti hišo v skupni rabi, zato bi sodišču prve stopnje ob takšni pomanjkljivi trditveni podlagi in posebej glede na naravo postopka moralo predlagateljico pozvati, da te nepopolne navedbe dopolni.

7. Sodišče prve stopnje je brez ustrezne trditvene podlage predlagateljice ugotovilo, da je predlog vložen znotraj prekluzivnega roka iz sedmega odstavka 21. člena ZPND, zato je bilo treba sklep razveljaviti že iz navedenega razloga. Sodišče je vezano na trditveno podlago udeležencev tudi v postopku, ki se vodi po ZPND, zato mora predlagateljica poleg opisa ravnanja povzročitelja nasilja, ki je zakonska podlaga za zaščito žrtve, navedena ravnanja tudi časovno opredeliti. Sodišče prve stopnje bo zato moralo v novem postopku predlagateljico pozvati, da časovno opredeli dogodek oziroma dogodke, zaradi katerih šteje, da je predlog po ZPND za prepustitev stanovanja v skupni rabi predlagateljice utemeljen, v tem okviru pa bo moralo prvo sodišče tudi dokazno oceniti ugovore nasprotnega udeleženca, da je treba predlog tožnice zavreči, ker je vložen po izteku prekluzivnega roka.

8. Tudi ostala trditvena podlaga predlagateljice je skopa, saj je prav od opisa konkretnih okoliščin ravnanja povzročitelja nasilja in razmer v družini moč ugotoviti dejansko ogroženost žrtve in določiti ustrezen ukrep, ki bo zavaroval žrtev pred povzročiteljem nasilja. Nesporazumi in medsebojna osebna nastrojenost bivših zakonskih partnerjev, nesoglasja o obstoju oziroma obsegu lastninske pravice na hiši, ki je v skupni uporabi, nasprotovanje nasprotnega udeleženca predlogu predlagateljice, da se izseli iz hiše, neplačilo sprotnih stroškov bivanja, drugačna spolna usmerjenost niso okoliščine, ki bi jih bilo moč brez dodatnih razlogov uvrstiti pod pojem nasilja nad predlagateljico kot ga opredeljuje ZPND.

9. ZPND določa različne ukrepe, s katerimi sodišče zagotovi varstvo žrtve pred povzročiteljem nasilja. ZPND primerjalno določa nekatere ukrepe (primerjaj 19., 21. in 22. člen), s katerimi je moč zavarovati žrtev, predlagatelj pa glede na okoliščine konkretnega primera lahko predlaga sodišču tudi druge ukrepe, s katerim bo zavarovan pred nedopustnimi ravnanji povzročitelja nasilja in bo odstranjena nevarnost nadaljnje škode. Kateri(e) ukrep(e) ob izkazanih predpostavkah iz 3. člena ZPND bo določilo sodišče, je odvisno od dejanskih okoliščin primera, primarna naloga sodišča pa je, da določi takšen ukrep, s katerim se zavaruje žrtev in prepreči nadaljnja škoda. Določen ukrep mora primarno varovati žrtev pred storilcem nasilja, vendar hkrati ne sme povzročitelju nasilja omejevati pridobljenih pravic, ki niso v zvezi z varstvom žrtve in zaradi katerih bi storjeno nedopustno ravnanje storilca žrtvi dalo pravice, ki niso v nikakršni zvezi s potrebnim ukrepi za njeno zaščito in so bolj nedopustna pričakovanja žrtve, da v postopku zaščite po ZPND pridobiti določena (proti)pravna upravičenja do katerih ni (še ni) upravičena.

10. V postopku po ZPND velja nižji standard materialne resnice, tudi zaradi potrebe po hitrem in učinkovitem zavarovanju pravic žrtve, kar pa še ne pomeni, da sodišče prve stopnje ni bilo dolžno izvesti dokaznega postopka tudi z zaslišanjem prič, kot jih je predlagal nasprotni udeleženec, posebej glede na trditveno podlago in okoliščine konkretnega primera. Iz poročila centra za socialno delo izhajajo dodatne dejanske okoliščine, ki so lahko podlaga za določitev ukrepa po ZPND, če bodo dokazane, ki pa jih predlagateljica v svoji trditveni podlagi ni navedla in jih zato tudi ni časovno opredelila (v smislu določbe sedmega odstavka 21. člena ZPND), sodišče pa jih je nedopustno upoštevalo pri svoji odločitvi. V okviru dokazne ocene bo moralo prvo sodišče upoštevati tudi navedbe in izpovedbe udeležencev tega postopka v razvezni pravdi, ki lahko pripomorejo k pravilni dokazni oceni in s tem odločitvi o (ne)utemeljenosti predloga predlagateljice za določitev ukrepa iz 21. člena ZPND.

11. Pritožbeni razlogi so utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje. Iz obrazložitve sklepa pritožbenega sodišča izhajajo napotki glede pravdnih dejanj in spornih vprašanj, ki jih mora obravnavati sodišče prve stopnje v novem postopku (362. člen ZPP).

(1) V nadaljevanju ZPP.

(2) V nadaljevanju ZPND.

(3) Glej prilogo B 4. (4) Glede zakonske opredelitve nasilja v družini glej 3. člen ZPND.