Jedro

Tožena stranka poslovnega prostora nima več v posesti. Svojo izpraznitveno obveznost je torej sama izpolnila, ne čakajoč na sodbo. Glede na to, da je tožeča stranka poslovni prostor, ki je bil predmet najema, prodala, pa tožeča stranka tudi nima več zahtevka na izročitev poslovnega prostora sebi. Lahko bi zahtevala samo (še) izročitev predmeta najema kupcu.

Izrek

1./ Reviziji se ugodi in se sodba sodišča druge stopnje spremeni tako, da se glasi: „Pritožba tožeče stranke se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.“

2./ Tožeča stranka mora v osmih dneh povrniti toženi stranki njene stroške revizijskega postopka v znesku 571.000,00 SIT.

Obrazložitev

Tožbeni zahtevek, da mora tožena stranka izprazniti poslovni prostor in ga skupaj s hladilnico, osnovnimi sredstvi in inventarjem izročiti tožeči stranki, je sodišče prve stopnje zavrnilo.

Pritožbi tožeče stranke je pritožbeno sodišče ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožbenemu zahtevku ugodilo.

Sodbo pritožbenega sodišča izpodbija tožena stranka z revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Revizijskemu sodišču predlaga, naj jo spremeni in potrdi sodbo sodišča prve stopnje, podrejeno pa naj jo razveljavi in zadevo vrne pritožbenemu sodišču v novo sojenje.

Sodišče je revizijo vročilo Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo, in tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija je utemeljena.

Tožeča stranka v reviziji navaja, da uveljavlja tudi revizijski razlog bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Pri tem ne pove, s kakšnim ravnanjem naj bi sodišče druge stopnje določbe pravdnega postopka kršilo. Ker preizkusi revizijsko sodišče izpodbijano sodbo samo v mejah (konkretnih) razlogov, ki so v reviziji navedeni, razen kolikor gre za pravilno uporabo materialnega prava (371. člen ZPP), revizijsko sodišče izpodbijane sodbe z vidika bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ni preizkusilo.

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je najemno razmerje za poslovni prostor med strankama spora prenehalo. Tožena stranka kot (bivši) najemnik je zato morala predmet najema vrniti tožeči stranki (najemodajalcu). Tožeča stranka je s tožbo zahtevala od nje, da predmet najema izprazni in ji ga izroči. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožeča stranka med postopkom prav ta poslovni prostor (dejanska ugotovitev) prodala družbi O. d.o.o. Ugotovilo pa je tudi, da je kupec poslovnega prostora tega oddal v najem neki tretji osebi in da ga tožena stranka nima več v posesti.

Revizijsko sodišče se strinja s stališčem pritožbenega sodišča, da za razsojanje v sporih, ki izhajajo iz najemnih razmerij, ni pomembno, ali je najemodajalec tudi lastnik predmeta najema. Tudi določba prvega odstavka 591. člena ZOR, če jo razumemo tako, da vstopi pridobitelj predmeta najema tudi v prodajalčevo pravico zahtevati izpraznitev in izročitev predmeta najema, ni ovira, da se ne bi mogla že začeta pravda dokončati med istima strankama (prvi odstavek 190. člena ZPP). Toda v obravnavanem primeru tožeča stranka nima več izpraznitvenega niti izročitvenega zahtevka proti toženi stranki. Kot izhaja iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, tožena stranka poslovnega prostora nima več v posesti. Svojo izpraznitveno obveznost je torej sama izpolnila, ne čakajoč na sodbo. Glede na to, da je tožeča stranka poslovni prostor, ki je bil predmet najema, prodala, pa tožeča stranka tudi nima več zahtevka na izročitev poslovnega prostora sebi. Lahko bi zahtevala samo (še) njegovo izročitev predmeta najema kupcu.

Pritožbeno sodišče je torej materialnopravno zmotno odločilo. Zato je revizijsko sodišče reviziji tožene stranke ugodilo, in na podlagi prvega odstavka 380. člena ZPP odločilo tako, kot to izhaja iz izreka sodbe. Pri tem je na podlagi drugega odstavka 165. člena ZPP odločilo tudi o stroških vsega postopka. Vzpostavitev veljavnosti sodbe sodišča prve stopnje vključuje tudi odločitev o stroških prvostopenjskega postopka, v pritožbenem postopku tožena stranka ni prijavila stroškov, njene stroške revizijskega postopka, ki jih je odmerilo v skladu s taksno in odvetniško tarifo, pa je naložilo v plačilo tožeči stranki (prvi odstavek 154. člena in 155. člen ZPP).