Jedro

Težka zdravstvena stanja iz 3. člena ZSVI, ki pogojujejo pridobitev statusa invalida, pri tožnici niso izkazana.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravita odločbi tožene stranke št. ... z dne 16. 7. 2021 in Centra za socialno delo A. št. ... z dne 21. 1. 2021 ter tožnici prizna status invalida in pravica do nadomestila za invalidnosti po Zakonu o socialnem vključevanju invalidov. Presodilo je, da sta zavrnilna posamična upravna akta pravilna in zakonita.

2. Sodbo izpodbija tožnica iz vseh pritožbenih razlogov, s predlogom na razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Poudarja, da ima dedno pljučno bolezen s kronično dihalno odpovedjo ter povezanimi boleznimi. Kljub mnenju Komisije za usmerjanja otrok s posebnimi potrebami z dne 15. 11. 2017, transplantaciji pljuč ter izvida inštituta B. z dne 10. 7. 2019 je po sodno izvedenskem mnenju kvečjemu podana zmerna, če ne celo lažja gibalna oviranost. Na mnenje je podala pripombe, saj se izvedenski organ ni opredelil do pogoja za pridobitev statusa invalida po 2. odst. 3. člena Zakona o socialnem vključevanju invalidov1 (ZSVI). Sodišče zaključuje, da kljub zdravstvenim težavam ne gre za najtežje gibalno ovirano osebo. Sledilo je izvedenskemu mnenju, ga sprejelo kot podlago za odločitev, ker je štelo, da pripombe niso bile utemeljene. S tem se ne strinja, saj izvedensko mnenje ni skladno z zdravstveno dokumentacijo. Izvedenski organ ni zaprosil za zdravstveni karton, niti ni proučil zdravstvene dokumentacije do izdaje odločbe, temveč le izvide iz leta 2022. Mnenje je pavšalno in ni skladno s spoznanji medicinske stroke. Spregledano je, da je zaradi cistične fibroze pri 18 letih imela obojestransko presaditev pljuč, ki predstavlja 100 % telesno okvaro po Seznamu TO, da gre za trajno okvaro, saj svojega organa nima, in obstaja velika verjetnost, da lahko pride celo do zavrnitve organa. Presaditev pljuč sicer pomeni rešitev življenja, nikakor pa ni mogoče zaključiti, da ni invalidnosti. Prezrta je tudi zdravstvena dokumentacija o 49,4 % izgubi sluha po Fowlerju. Od medicinske stroke se pričakuje, da pacienta obravnava celostno. Sklicuje se na 1. člen Konvencije o pravicah invalidov2 (MKPI) po katerem so invalidi ljudje z dolgotrajnimi telesnimi, duševnimi, intelektualnimi in senzoričnimi okvarami, ki jih v povezavi z različnimi ovirami lahko omejujejo, da bi enako kot drugi polno in učinkovito sodelovali v družbi. V Sloveniji edino ZSVI ureja pravice invalidnih otrok, status po tem zakonu pa pridobijo polnoletne osebe, če je invalidnost nastala pred polnoletnostjo ali najpozneje do dopolnjenega 26. leta starosti. MKPI države članice v 7. členu zavezuje k sprejemu ukrepov, s katerimi invalidnim otrokom zagotovijo, da enako kot drugi uživajo človekove pravice in svoboščine.

Sodišče ni razčistilo, ali je invalidna oseba, ali gre pri njej za dolgotrajne telesne, duševne, intelektualne in senzorične okvare in ali je invalidnost nastala v otroški dobi. Po 63. členu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju3 (ZPIZ-2) je invalidnost podana, če nastane v času zaposlitve. ZSVI določa status invalida, pravico do nadomestila ter pravico do storitev socialnega vključevanja. Takšna ureditev pravic otrok je nujna, saj so invalidi tudi osebe, pri katerih je invalidnost nastala v otroški dobi. Sodišče ni izvedlo dokaza z zaslišanjem pulmologinje niti ni imenovalo izvedencev klinične psihologije in psihiatrije, ki bi ocenili psihosocialne in kognitivne sposobnosti. Zaradi zavrnilne sodbe so kršene pravice do socialne varnosti iz 52. in 50. člena Ustave Republike Slovenije4 (Ustava).

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah pritožbenih razlogov in v skladu z 2. odst. 350. člena Zakona o pravdnem postopku5 (ZPP) tudi po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve iz 2. odst. 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotavlja, da je zavrnilna sodba utemeljena z odločilnimi dejanskimi in pravilnimi pravnimi razlogi, ki jih ne ponavlja, temveč na pritožbena izvajanja poudarja predvsem naslednje.

**Predsodni upravni postopek**

5. Gre za izpodbojno tožbo zoper odločbi z dne 16. 7. 2021 in 21. 1. 2021, s katerima je zavrnjena zahteva za priznanje statusa invalida po ZSVI in upravičenost do nadomestila za invalidnost. Na podlagi listinske medicinske dokumentacije, mnenja Komisije za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami pri Zavodu RS za šolstvo z dne 15. 11. 2017 ter mnenja inštituta B. z dne 15. 1. 2021 je bilo ugotovljeno, da vlagateljica ne izpolnjuje pogojev iz 5. alineje 1. tč. 3. člena ZSVI za priznanje statusa invalida. Posledično je bila zahteva v predsodnem postopku zavrnjena.

Identično dejansko stanje je ugotovilo tudi sodišče prve stopnje in tožbeni zahtevek na odpravo izpodbijanih odločb zavrnilo.

**Materialnopravno izhodišče za pritožbeno rešitev zadeve**

6. Pravna podlaga za pritožbeno rešitev zadeve, ki jo je pravilno uporabilo sodišče prve stopnje in pred njim že tožena stranka je podana v ZSVI, ki _ureja postopek_ pridobitve statusa invalida osebam s trajnimi, prirojenimi ali pridobljenimi okvarami, ki se zaradi invalidnosti ne morejo socialno vključiti v skupnost brez nudenja storitev socialnega vključevanja in ne morejo samostojno opravljati večine ali vseh življenjskih potreb ter si zagotoviti sredstev za preživljanje, _pravico do denarnih prejemkov in možnosti, ki jih zagotavlja država za njihovo enakovredno vključevanje v družbo._ V skladu s 1. odst. 3. člena ZSVI lahko status invalida pridobijo polnoletne osebe: - z zmernimi, težjimi ali težkimi motnjami v duševnem razvoju; - z avtističnimi motnjami s hudo obliko neprilagojenega vedenja; - gluhoslepi z najmanj 50 % izgube sluha po Fowlerju in prvo do peto kategorijo slepote; - z zmerno do hudo možgansko poškodbo ali okvaro in - najtežje gibalno ovirane osebe, ki se zaradi invalidnosti ne morejo same vključiti v družbo in si zagotavljati socialne varnosti.

Pogoj za pridobitev status invalida je, da je invalidnost nastala pred polnoletnostjo ali najpozneje do dopolnjenega 26. leta starosti v primeru šolanja (2. odst. 3. člena).

7. Le ob izkazanem statusu iz 3. člena je po 5. členu ZSVI invalidu zagotovljena pravica do nadomestila za invalidnost za pokrivanje osnovnih življenjskih stroškov, ki mu omogoča enakovredno življenje in prebivanje v skupnosti. Ne glede na premoženjsko stanje upravičenca je višina nadomestila enaka seštevku denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka po zakonu, ki ureja socialno varstvene prejemke, ki velja za edino odraslo osebo v družini. Nadomestilo za invalidnost iz 5. člena ZSVI in eventualni dodatek za pomoč in postrežbo izplačuje ZPIZ (7. člen). Z uveljavitvijo ZSVI s 1. 1. 2019 je prenehal veljati Zakon o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb6 (25. člen) ter preživninska obveznost staršev, kot jo je urejal 123. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih7 (27. člen).

8. Zakonska ureditev pravic do storitev socialnega vključevanja invalidov seveda izhaja iz 2. člena ustavnega načela, da je Slovenija socialna država, 50. in 52. člen Ustave ter zavez iz Konvencije o pravicah invalidov, ki je bila ratificirana leta 2008. Citiran ustavni in mednarodni pravni akt predstavljata podlago veljavnemu ZSVI in ju sodišče prve stopnje pri interpretaciji ter uporabi ZSVI ni kršilo. Ni prišlo do zatrjevane kršitve 50. člena Ustave, po katerem imajo državljani pravico do socialne varnosti le pod pogoji, določenimi z zakonom, niti 52. člena Ustave, po katerem je invalidu v skladu z zakonom zagotovljeno varstvo ter usposabljanje za delo (1. odst.); otrokom z motnjami v telesnem in duševnem razvoju ter drugim huje prizadetim osebam pravica do izobraževanja in usposabljanja za dejavno življenje v družbi (2. odst.) ter predvideno, da se izobraževanje in usposabljanje financira iz javnih sredstev (3.odst.). Navedene ustavne in konvencijske pravice, implementirane v ZSVI je mogoče priznati le, če so izpolnjeni predpisani pogoji.

**Dejanske ugotovitve prvostopenjskega sodišča**

9. Težka zdravstvena stanja iz 3. člena ZSVI, ki pogojujejo pridobitev statusa invalida pri tožnici niso izkazana.

V izvedenskem mnenju Komisije za fakultetna izvedenska mnenja pri fakulteti C. Univerze v D. (Fakultetna komisija) z dne 25. 5. 2022, v kateri sta sodelovala prof. dr. E. E. in prof. dr. F. F., je strokovno medicinsko dovolj prepričljive in objektivizane podlage za zaključek, da pri tožnici ni izkazan zakonski dejanski stan iz 1. odst. 3. člena ZSVI. Ob cistični fibrozi in z njo povezani dedni pljučni bolezni s kronično dihalno odpovedjo, stanju po transplantaciji pljuč leta 2018 in naglušnosti, pri njej ni najtežje gibalne oviranosti, niti nobeno od bolezenskih stanj od prve do četrte alineje 1. odst. 3. člena ZSVI. Pri tožnici ni stanja, da se zaradi invalidnosti ne bi mogla sama vključevati v družbo in si zagotavljati socialne varnosti.

Ob osebnem pregledu na Fakultetni komisiji se je izkazalo, da je tožnica samostojna pri izvajanju dnevnih aktivnosti, da hodi brez dodatne opore in večjih nepravilnosti, da gre le za lažjo gibalno oviranost kot posledico diabetične polinevropatije in da glede ostalih točk 3. člena ZSVI ni nobenega odstopanja, ki bi potrjevalo izpolnitev pogojev za pridobitev statusa invalida. Takšna ocena je skladna z mnenjem inštituta B. (A/4), ki je med ostalim kot podlaga služilo posamičnima upravnima aktoma, ki sta predmet presoje v tem socialnem sporu.

10. Bistveno pravilnih dejanskih in pravnih razlogov, podrobno utemeljenih v 9. in 10. tč. obrazložitve izpodbijane sodbe, vključno z utemeljeno zavrnjenim zaslišanem prof. F. F. in pridobitve novega sodno izvedenskega mnenja le zato, ker se tožnica ni strinjala z mnenjem Fakultetne komisije, pritožbeno sodišče ne ponavlja znova.

**Odločitev pritožbenega sodišča**

11. Ker je glede na predhodno obrazloženo sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da sta zavrnilni upravni odločbi pravilni in zakoniti, je tožbeni zahtevek na njuno odpravo, priznanje statusa invalidne osebe in pravice do nadomestila za invalidnost na podlagi 81. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih8 (ZDSS-1) utemeljeno zavrnilo.

12. Do pritožbenih izvajanj, ki se nanašajo na definicijo invalidnosti iz 63. člena ZPIZ-2, telesne okvare po istem zakonu in nekaterih drugih, ki za pritožbeno rešitev zadeve pravno sploh niso relevantna, se glede na 360. člen ZPP sodišče ni dolžno opredeljevati. Na podlagi 353. člena ZPP je lahko pritožbo le kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Torej razsodilo, kot je razvidno iz izreka te sodne odločbe.

1 Ur. l. RS, št. 30/2018 s spremembami. 2 Ur. l. RS, št. 37/2008 z dne 15. 4. 2008. 3 Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami. 4 Ur. l. RS, št. 33/1991 s spremembami. 5 Ur. l. RS, št. 73/2007, 45/2008 in 10/2017. 6 Ur. l. SRS, št. 41/1983. 7 Ur. l. SRS, št. 15/1976. 8 Ur. l. RS, št. 2/2004 s spremembami.