Jedro

Res je sicer, da Pravilnik ne pozna stroškov parkirnine, a pri tem ne gre spregledati določbo tretjega odstavka 15. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov v kazenskem postopku (Uradni list RS 61-3027/1997), ki tolmačem med drugim priznava tudi pravico do drugih dejanskih izdatkov v zvezi z opravljenim delom. Logično je, da v primerih, ko sodišče izvedencem, cenilcem pa tudi tolmačem prizna stroške kilometrine (ne pa javnega prevoza), slednjim pripadajo tudi stroški parkirnine, kadar so ustrezno dokumentirani. Tako stroške kilometrine kot tudi parkirnine gre umestiti med potne stroške.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep o stroških kazenskega postopka spremeni tako, da poslej glasi:

I. Sodni tolmački Prevajanje in tolmačenje N. G. – B., s. p., se po stroškovniku z dne 4. 2. 2020 za ustno prevajanje na glavni obravnavi dne 3. 2. 2020 in dne 4. 2. 2020 odmeri plačilo za delo, nadomestilo za stroške in DDV v skupnem znesku 578,79 EUR.

II. Finančno – računovodska služba je dolžna izvršiti plačilo v skupnem znesku 578,79 EUR iz proračunskih sredstev na transakcijski račun sodne tolmačke št. ..., odprt pri banki ... d. d., in sicer trideseti dan po prejemu e-računa sodne tolmačke.

III. V preostalem delu pa se pritožba zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1. S pritožbeno izpodbijanim sklepom je okrožni sodnik na podlagi določb 92. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) ter Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (Uradni list RS, št. 84/2018 – v nadaljevanju Pravilnik) odločil, da se sodni tolmački po stroškovniku z dne 4. 2. 2020 za ustno prevajanje na glavni obravnavi 3. 2. 2020 in 4. 2. 2020 odmeri plačilo za delo, nadomestilo za stroške in DDV v skupnem znesku 571,94 EUR, v presežku stroškovnika do priglašenih 661,65 EUR pa je stroškovnik zavrnil. 2. Zoper sklep se je sodna tolmačka pravočasno pritožila. Smiselno uveljavlja pritožbene razloge zmotne ugotovitve dejanskega stanja ter napačne uporabe materialnega prava in sodišču druge stopnje predlaga, da pritožbi ugodi ter ji prizna stroške po vloženem stroškovniku, vključno s stroški parkirnine.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Pritožnica pritožbo zoper odmerjene stroške tolmačenja konkretizira le glede nepriznanih stroškov parkirnine in manj priznane kilometrine od priglašene. Glede ostalih manj odmerjenih stroškov pa se pritožuje zgolj na načelni ravni s podajo predloga, da naj se ji stroški odmerijo po vloženem stroškovniku. V tem delu sodišče druge stopnje opozarja, da pritožba ni obrazložena in je ni mogoče preizkusiti. Po določbi petega odstavka 402. člena ZKP pa sodišče druge stopnje ob preizkušanju pritožbe po uradni dolžnosti pazi le, ali je bilo sodišče prve stopnje stvarno pristojno za sklep oziroma ali je sklep izdal upravičeni organ.

5. Pritožnica pa je konkretizirala pritožbene navedbe v zvezi z manj odmerjeno kilometrino od priglašene. Razlika med njenim stroškovnikom in odmero po prvem sodišču je zgolj v priznavanju števila kilometrov med njenim naslovom S. in sedežem sodišča na naslovu P. Pritožnica je v stroškovniku navajala 80,10 km v eno smer, sodišče prve stopnje pa ji je po podatku spletnega portala https//:www.najdi.zemljevid.si priznalo 75,48 km. Pritožnica je pritožbi priložila izpis s tega istega spletnega portala, iz katerega pa izhaja razdalja 78,21 km. Sodišče druge stopnje je tudi samo preverilo ta podatek na spletnem portalu https://www.viamichelin.com, ki pa navaja razdaljo 78,04 km. Za dvakratno pot na sodišče in nazaj je tako sodišče druge stopnje pritožnici priznalo še dodatnih 10,92 km oziroma upoštevaje 8% cene neosvinčenega bencina (0,10296 EUR) dodatnih 1,12 EUR na račun kilometrine.

6. Prav tako je sodišče druge stopnje pritožnici priznalo stroške parkirnine 4,50 EUR, ki jo je za oba dneva (3. 2. 2020 v znesku 2,70 EUR in 4. 2. 2020 v znesku 1,80 EUR) dokumentirala z originalnimi parkirnimi listki. Res je sicer, da Pravilnik ne pozna stroškov parkirnine, a pri tem ne gre spregledati določbo tretjega odstavka 15. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov v kazenskem postopku (Uradni list RS 61-3027/1997), ki tolmačem med drugim priznava tudi pravico do drugih dejanskih izdatkov v zvezi z opravljenim delom. Logično je, da v primerih, ko sodišče izvedencem, cenilcem pa tudi tolmačem prizna stroške kilometrine (ne pa javnega prevoza), slednjim pripadajo tudi stroški parkirnine, kadar so ustrezno dokumentirani. Tako stroške kilometrine kot tudi parkirnine gre umestiti med potne stroške.

7. Upoštevaje zgoraj navedeno, je sodišče druge stopnje pritožnici dodatno priznalo 5,62 EUR na račun kilometrine in parkirnine, kar da skupaj z ostalimi pravilno priznanimi stroški znesek 474,42 EUR, skupaj 22% DDV (104,37 EUR) pa znesek 578,79 EUR. V tem smislu je sodišče druge stopnje izpodbijani sklep pod točko I. in II izreka spremenilo (tretji odstavek 402. člena ZKP), sicer pa je v preostalem delu pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno.

8. Pritožbeno sodišče je deloma odločilo v korist sodne tolmačke in zato sodna taksa za pritožbo zoper sklep o stroških kazenskega postopka ni bila določena (drugi odstavek 98. člena ZKP).