Jedro

Prepričljivosti dokazne ocene pa ne omajajo niti pritožbene navedbe, da se ustnik ni nahajal v originalni embalaži oziroma ni bil več zapakiran. Takim navedbam pa pritožbeno sodišče ne more slediti tudi iz razloga, ker je glede na trenutno situacijo v zvezi z epidemijo virusa SARS- CoV-2 in glede na razmere v zvezi z epidemijo v času opravljanja preizkusa težko verjeti, da bi policist obdolžencu za preizkus alkoholiziranosti izročil alkotest, na katerem je bil predhodno uporabljen ustnik, kot nakazuje obdolženec v svojem zagovoru in pritožbenih navedbah.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Storilec je dolžan plačati stroške pritožbenega postopka - sodno takso v znesku 255,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, sicer se prisilno izterja.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno sodbo obdolženca spoznalo za odgovornega storitve prekrška po 4. točki petega odstavka 105. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (ZPrCP) ter mu izreklo glavno sankcijo globo v višini 1.200,00 EUR ter stransko sankcijo 18 kazenskih točk v cestnem prometu za prekršek storjen z motornim vozilom B kategorije. Obdolžencu je naložilo tudi plačilo stroškov postopka o prekršku in sicer sodne takse v višini 220,00 EUR.

2. Zoper sodbo se pritožuje obdolženec, ki izpodbija sodbo v celoti in iz vseh pritožbenih razlogov po 154. členu Zakona o prekrških (ZP-1). Predlaga, da se izpodbijana sodba razveljavi in se ga oprosti vseh očitkov oziroma, da se zadeva vrne prvostopnemu sodišču v ponovno odločanje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V predmetni zadevi je sodišče prve stopnje po podanem zagovoru obdolženca izvedlo dokazni postopek, v okviru katerega je kot priči zaslišalo policista T. K. in A. L. ter prebralo listine naštete v 4. točki obrazložitve izpodbijane sodbe. Na podlagi tako izvedenega dokaznega postopka je sodišče prve stopnje ocenilo obdolženčev zagovor ter izvedene dokaze, vsakega posebej in vse skupaj v medsebojni povezavi, ter z gotovostjo dognalo, da je obdolženec dne 5. 5. 2020 ob 16.15 uri vozil osebni avtomobil po regionalni cesti 3. reda št. 681 v naselju L., iz smeri M. G. v smeri proti T., pri tem pa vozil pod vplivom alkohola nad zakonsko dovoljeno mejo, saj je imel v organizmu najmanj 1,06 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka. Sodišče prve stopnje namreč ni sledilo obdolženčevemu zagovoru, da so se v postopku opravljanja preizkusa z elektronskim alkotestom pripetile napake, ki vzbujajo dvom v pravilnost ugotovljenega rezultata in meritve, ker naj bi na alkotestu že bil predhodno nameščen ustnik, policist pa mu pred pihanjem tudi ni pokazal začetnega zaslona, da bi lahko videl, ali je dejansko 0,00, ko pa mu je pokazal rezultat preizkusa je bil šokiran, saj tega dne še ničesar ni pil oziroma ni užival alkohola. Zaslišana policista sta namreč jasno in nedvoumno izpovedala, da je obdolženec pred opravljanjem preizkusa bil poučen o načinu opravljanja preizkusa alkoholiziranosti, bil vprašan, ali je v zadnjih 15-minutah užival alkoholen pijače ali zadnjih pet minut kadil, da je bil opozorjen na odstranitev mobitela in da je ustnik bil vzet iz originalne embalaže pred obdolžencem. Izpovedba policistov potrjuje tudi zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti z elektronskim alkotestom, ki ima značaj javne listine in iz katerega izhaja, da je bil obdolženec pravilno poučen in opozorjen v skladu z določbami zakona ter da na kraju samem ni ugovarjal niti rezultatu preizkusa, niti samem postopku oprave preizkusa, temveč se je s rezultatom preizkusa strinjal in zapisnik brez pripomb podpisal, zaradi česar mu tudi ni bil odrejen niti strokovni pregled, niti preizkus z etilometrom.

5. Pritožbeno ponavljanje, da postopek preizkusa alkoholiziranosti ni bil izveden po zakonsko predpisanih postopkovnih določilih, da njegovi rezultati ne morejo biti relevantni, ne more omajati prepričljivosti dokazne ocene prvostopenjskega sodišča. Prepričljivosti dokazne ocene pa ne omajajo niti pritožbene navedbe, da poslujoči policist pred opravo preizkusa z elektronskim alktotestom obdolžencu ni predočil morebitnega predhodnega izpisa podatkov na elektronskem alkotestu in da se ustnik ni nahajal v originalni embalaži oziroma ni bil več zapakiran, česar drugi policist ne more vedeti, saj je postopek z obdolženim vodil samo en policist. Na take pritožbene navedbe je že odgovorilo sodišče prve stopnje, saj jih je obdolženec podal že v svojem zagovoru. Sodišče prve stopnje je take navedbe označilo kot neverodostojne in ovržene z izpovedbo zaslišanih policistov, pri čemer pritožbeno sodišče poudarja, da obdolženec v pritožbi nekoliko spreminja svoj zagovor, saj govori o tem, da mu je policist izročil ustnik, medtem ko je v zagovoru pred sodiščem prve stopnje navajal, da je bil ustnik že nameščen na elektronskem alkotestu. Takim navedbam pa pritožbeno sodišče ne more slediti tudi iz razloga, ker je glede na trenutno situacijo v zvezi z epidemijo virusa SARS- CoV-2 in glede na razmere v zvezi z epidemijo v času opravljanja preizkusa težko verjeti, da bi policist obdolžencu za preizkus alkoholiziranosti izročil alkotest, na katerem je bil predhodno uporabljen ustnik, kot nakazuje obdolženec v svojem zagovoru in pritožbenih navedbah.

6. Prav tako ni mogoče slediti pritožbenim navedbam, da poslujoči policist obdolžencu predhodno ni pokazal izpisa podatka na elektronskem alkotestu v zvezi s prejšnjimi meritvami tj. da je bil rezultat pred začetkom pihanja 0,00 in da mu ni pokazal rezultata preizkusa z elektronskim alkotestom. Kot izhaja iz zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti, se je obdolženi z rezultatom preizkusa strinjal in je zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti tudi podpisal. Pritožbeno sodišče tudi dvomi v resničnost navedb, da je obdolženi zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti podpisal v trenutku popolne presenečenosti nad izidom alkotesta in ker se takrat kot laik ni zavedel, da postopek ni bil izveden v skladu s pravili, kot tudi da obdolženec ni vedel za svoje pravice v zvezi s preizkusom alkoholiziranosti, ker doslej še nikoli ni opravljal preizkusa in da ravno zaradi tega ni zahteval izvedbe strokovnega pregleda. Preizkušanec, ki se zaveda, da ni zaužil alkohola in da tak rezultat ne more biti odraz dejanskega stanja, bi ne glede na šokiranost, nedvomno izrazil nestrinjanje z rezultatom, ki ga je pokazal preizkus z elektronskim alkotestom, kar bi zadoščalo za odreditev strokovnega pregleda, sicer pa bi storilec moral kot voznik z vozniškim izpitom B kategorije poznati tudi potek preizkusa alkoholiziranosti.

7. Verodostojnost ugotovljenega rezultata preizkusa z elektronskim alkotestom pa ne more omajati niti pritožbene navedbe, da je obdolženec zaposlen v družbi S. d.o.o. kot progovni čuvaj in da se za od njega na delovnem mestu zahteva ničelna stopnja prisotnosti alkohola v telesu, zaradi česar je nemogoče, da bi pri njem v času med zaključkom delovnega procesa in trenutkom preizkusa alkoholiziranosti prišlo do take stopnje prisotnosti alkohola v izdihanem zraku kot se zatrjuje s strani prekrškovnega organa in da je bil neposredno po zaključenem postopku z obdolžencem že uveden postopek z drugim (naslednjim) voznikom motornega vozila, ki je ugotovitvam preizkusa alkoholiziranosti kategorično nasprotoval. Tudi te pritožbene navedbe ne vzbujajo pritožbenemu sodišču nobenega dvoma v pravilnost ugotovljenega dejanskega stanja, saj zgolj zatrjevanje, da bi moralo biti podano neko stanje, še ne dokazuje, da je tako stanje tudi obstajalo in da se v vmesnem času ni moglo spremeniti.

8. Ob pravilni ugotovitvi, da je obdolžencu dokazano, da je izpolnil vse zakonske znake prekrškov vožnje pod vplivom alkohola, pritožbeno sodišče pritrjuje tudi ugotovitvam sodišča prve stopnje, da je pri tem ravnal (najmanj) z obliko eventualnega naklepa, saj se obdolženec kot voznik motornega vozila popolnoma zaveda, da je vožnja pod vplivom alkohola nad določeno stopnjo prepovedana, a je kljub temu 5. 5. 2020 očitno po predhodnem uživanju alkoholnih pijač sedel za volan in bil udeležen voznik v cestnem prometu ter s tem privolil v nastanek prepovedane posledice, to je storitev prekrška.

9. Ob preizkusu obdolžencu izrečenih sankcij je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je sodišče prve stopnje pri izreku globe pravilno upoštevalo okoliščine, ki jih v skladu s 26. členom upošteva pri odločanju o tem, ali naj bo izrečena sankcija večja ali manjša, ter storilcu ob izkazani predhodni nekaznovanosti kljub ugotovljeni visoki koncentraciji alkohola v organizmu utemeljeno izreklo globo v najnižjem predpisanem znesku za tovrstni prekršek tj. v višini 1.200,00 EUR. Prav tako pa mu je utemeljeno in zakonito izreklo tudi stransko sankcijo 18 kazenskih točk v cestnem prometu, saj je izrek te stranske sankcije obvezen.

10. Glede na navedeno in v odsotnosti kršitev, na katere v skladu s 159. členom ZP-1 pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče obdolženčevo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).

11. Ker obdolženec s pritožbo ni uspel, mu je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 147. člena ZP-1 ter tar. št. 8132 Zakona o sodnih taksah naložilo v plačilo stroške pritožbenega postopka - sodno takso v višini 255,00 EUR, ki jih je dolžan plačati v roku 15 dni od vročitve te sodbe, sicer se prisilno izterja.