Jedro

Prvostopenjsko sodišče je pravilno ugotovilo, da je konkretna ogroženost otrok jasno izražena. Otroka stike z očetom (že dolgo časa) odklanjata. Tokrat sta bila ob pogovoru s strokovno sodelavko na to temo v izraziti stiski, krču in joku. Ne le, da sta odločno in jasno povedala, da stikov ne želita in nočeta imeti (dejansko jih tudi nista imela, saj se stiki niso vzpostavili kljub odločbi sodišča), so tudi njuno vedenje in reakcije ob razgovoru na to temo izražali očitno stisko.

Izrek

Pritožbi nasprotnega udeleženca zoper sklepa s 6. 11. 2020 in 23. 2. 2021 se zavrneta ter se izpodbijana sklepa potrdita.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom s 6. novembra 2020 zavrnilo predlog nasprotnega udeleženca za izdajo začasne odredbe, s katero bi se mladoletna otroka udeležencev postopka odvzelo predlagateljici, se ju oddalo v varstvo in vzgojo drugi osebi, v zavod ali rejniku in uredilo stike ter preživnino. S sklepom s 23. februarja 2021 pa je prvostopenjsko sodišče zavrnilo ugovor nasprotnega udeleženca zoper začasno odredbo s 7. 12. 2020, s katero je prvostopenjsko sodišče začasno ukinilo stike med mladoletnima otrokoma in njunim očetom.

2. Zoper oba sklepa se pritožuje nasprotni udeleženec. V obširnih, mestoma ponavljajočih se pritožbah, v bistvenem navaja, da odločitvi sodišča temeljita le na navedbah predlagateljice in poročilu CSD z 18. 8. 2020. Prezrta pa so ostala mnenja in ugotovitve ostalih izvedencev in predlagateljičino zlonamerno onemogočanje izvrševanja stikov med otrokoma in očetom. V mnenju CSD z 18. 8. 2020 ni zapisanega ničesar o ogroženosti otrok, temveč le mnenje glede spoštovanja njune volje. Pomembno je, glede česa je sodišče pridobilo mnenje. Mnenju centra za socialno delo očita neverodostojnost. Sodišče bi moralo iz samih izjav otrok in njunega vedenja ob zadnjem razgovoru na CSD prepoznati ogroženost za zdravje otrok in škodo, ki je posledica predlagateljičinih psihičnih pritiskov, indoktrinacij in ustrahovanj. Sodišče bi moralo ugotoviti, da mati ogroža otroka, že iz obeh prvostopenjskih odločb kazenskega sodišča. Stališče, da se oče zavzema za odvzem otrok materi in njuno namestitev v povsem drugo okolje, pa je po desetletnem prizadevanju nasprotnega udeleženca za mirno ureditev, le podpora predlagateljici za manipulacijo in odtujitev otrok od očeta. Po vpogledu v spis in vso dokumentacijo bi moralo biti sodišču jasno, da si želi imeti nasprotni udeleženec le normalne očetovske odnose s svojima otrokoma, za kar si ves čas prizadeva. Ne gre torej za zavzemanje za odvzem otrok, kot je to označilo sodišče, pač pa vzpostavitev ustreznih razmerij med otrokoma in roditeljem. Če ima sodišče kakšno drugo učinkovito rešitev za uresničitev te pravice, naj jo udejani. Treba je raziskati razloge, zakaj otroka odklanjata stike z očetom in iskati možnosti, da bi oče in otroka ponovno vzpostavili stike. Do nobenih spremenjenih razmer ni prišlo, ki bi narekovale izdajo nove odločbe o stikih. Če sodišče do zdaj ni bilo sposobno vzpostavili stike, bi najmanj moralo zavrniti neutemeljen in preračunljiv predlog predlagateljice za ukinitev stikov.

3. Pritožbi nista utemeljeni.

4. V postopku, ki ga je sprožila predlagateljica, zaradi spremembe stikov med mladoletnima otrokoma in njunim očetom, nasprotnim udeležencem, sta oba udeleženca postopka predlagala izdajo začasne odredbe. Nasprotni udeleženec je z začasno odredbo predlagal odvzem obeh otrok predlagateljici, njuno oddajo v varstvo in vzgojo drugi osebi, v zavod ali rejniku ter ureditev stikov in preživnine z njima. Predlagateljica pa se je zavzemala za začasno ukinitev stikov med otrokoma in njunim očetom. Oba sta predloge utemeljevala z ogroženostjo otrok in ocenjevala, da je v največjo korist otrok, da se njunima predlogoma ugodi. Prvostopenjsko sodišče je s sklepoma predlogu predlagateljice ugodilo, predlog nasprotnega udeleženca pa je zavrnilo. Nasprotni udeleženec izpodbija sklep, s katerim je prvostopenjsko sodišče ugodilo predlogu predlagatelja za začasno ukinitev stikov in sklep, s katerim je zavrnilo njegov ugovor zoper sklep o zavrnitvi njenega predloga za izdajo začasne odredbe.

5. Med udeležencema postopka že 11 let potekajo različni postopki, v katerih se skušajo urediti stiki med otrokoma in očetom. Stiki so bili nazadnje določeni z odločbo Višjega sodišča v Ljubljani IV Cp 2332/2016 z 8. 12. 2016, ko je višje sodišče prvostopenjsko odločitev glede stikov spremenilo tako, da je določilo stike pod nadzorom centra za socialno delo ob sredah. Otroka stike z očetom ves čas zavračata. Sodno določeni stiki pod nadzorom se niso izvrševali. Otroka sta bila v času odločanja na prvi stopnji stara 11 in 14 let. Predlagateljica je v tem postopku predlagala začasno ukinitev stikov, sodišče pa je predlogu ugodilo.

6. Prvostopenjsko sodišče je svojo odločitev oprlo na mnenje centra za socialno delo z 18. 8. 2020, ki ga je med postopkom pribavilo. Iz mnenja izhaja, da sta oba otroka do očeta izjemno odklonilna, o njem imata negativno podobo, mlajša deklica celo strašljivo. Njuno odklonilno mnenje ni nekaj novega, saj sta že v letu 2014 pri izvedenki izražala odklanjanje in odpor do očeta. Tokrat sta bila na razgovoru na centru za socialno delo vidno razburjena in vznemirjena. Deklica je bila zakrčena in je zadrževala jok, deček je bil na razgovoru nervozen, tekom pogovora se je pogosto tresel in šlo mu je na jok. Večkrat sta odločno povedala, da z očetom (ki ga imenujeta po imenu ali priimku) ne želita imeti nobenih stikov. Tudi njuna govorica telesa je izražala stisko in odpor.

7. Prvostopenjsko sodišče je pravilno ugotovilo, da je konkretna ogroženost otrok jasno izražena. Otroka stike z očetom (že dolgo časa) odklanjata. Tokrat sta bila ob pogovoru s strokovno sodelavko na to temo v izraziti stiski, krču in joku. Ne le, da sta odločno in jasno povedala, da stikov ne želita in nočeta imeti (dejansko jih tudi nista imela, saj se stiki niso vzpostavili kljub odločbi sodišča), so tudi njuno vedenje in reakcije ob razgovoru na to temo izražali očitno stisko. Vidno je bilo, da jima je že sam razgovor na to temo predstavljal bolečino in stres, kar so strokovni sodelavci zaznali. Odločitev sodišča, da z začasno odredbo ukine stike (ki se vrsto let niti niso izvajali), je tako po oceni pritožbenega sodišča pravilna, saj sodišče izda začasno odredbo le, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen (161. člen Družinskega zakonika; DZ). Ta pogoj je v obravnavanem primeru izpolnjen (pri čemer se pritožbeno sodišče zdaj, po vseh letih neizvajanja stikov in v tej fazi postopka, ko se začasno ureja stanje glede stikov zaradi ugotovljene ogroženosti otrok, ne opredeljuje do vzrokov, ki so do takega stanja pripeljali1).

8. Otroka sta v času adolescence in vsakršno njuno siljenje na stik, bi po oceni centra za socialno delo povzročilo njun še večji odpor do stikov. Sovražen odnos do očeta, ki sta ga vzpostavila, je pripeljal do tega, da stikov skoraj ni mogoče (več) izvršiti. Po oceni centra za socialno delo tudi ni smiselno, da bi se trdno zakoreninjena stališča otrok do očeta skušalo spreminjati. Zato je tudi po oceni pritožbenega sodišča v tej fazi postopka najbolj v korist otrok ukinitev stikov, a le začasno, dokler se v postopku z izvedencem ustrezne stroke ne ugotovi, kaj je v največjo korist otrok in predvsem, če in kako je mogoče učinkovito vzpostaviti stike med otrokoma in očetom, ki bi bili v korist otrok.

9. Po mnenju centra za socialno delo tudi predlog za odvzem otrok materi in njuno oddajo v rejništvo oziroma, zavod ni v korist otrok. Tak ukrep bi lahko pri njiju povzročil travmatizacijo, saj bi se ju v takem primeru ne le odvzelo materi, ampak bi se ju iztrgalo iz okolja v katerem živita, to je od prijateljev, sošolcev in starih staršev, kar bi jima povzročilo še dodaten in nedopusten stres z dolgoročnimi in negativnimi posledicami. Zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je zavrnilo predlog za začasno odredbo, s katero bi se otroka odvzelo materi in se ju oddalo v varstvo in vzgojo drugi osebi, v zavod ali rejniku.

10. Ker je osnovno vodilo v sporih iz razmerij med starši in otroki iskanje koristi otrok, bo moralo prvostopenjsko sodišče za dokončno odločitev z izvedencem ustrezne stroke ugotoviti najprej, kakšna je največja korist otrok v tem primeru (vztrajati pri vzpostavitvi stikov otrok z očetom in če je tako tudi ugotoviti, kako učinkovito stike med otrokoma in očetom ponovno vzpostaviti). Dejstvo je, da je bilo o stikih že pravnomočno odločeno in so bili določeni stiki pod nadzorom, ki jih žal ni bilo možno vzpostaviti in se niso izvajali.

11. Pritožbeno sodišče je iz navedenih razlogov pritožbi nasprotnega udeleženca zavrnilo in izpodbijana sklepa potrdilo (2. točka 365. člena ZPP). Razlogi so razvidni iz obrazložitve.

1 Pritožbeno sodišče si ne zatiska oči pred nedopustnim ravnanjem matere, ki si je vzela pravico, ki je nima, to je odločati o tem, če bosta imela otroka stike z očetom in njeno nezmožnostjo uvideti kratkoročne in dolgoročne posledice neizvrševanja stikov otrok z očetom.