Jedro

Izdatke oziroma stroške preživljanja se uveljavlja s tožbo, torej v pravdnem postopku. Sodišče prve stopnje je zato pravilno ugotovilo, da bi bilo treba postopek po omenjenem zahtevku opraviti po pravilih pravdnega postopka in pravilno odločilo, da se nepravdni postopek ustavi in nadaljuje po pravilih pravdnega postopka.

Za odločanje o zadevah iz družinskega zakonika so na prvi stopnji stvarno pristojna okrožna sodišča, razen če drug zakon določa drugače.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se pravilno glasi: „Ustavi se nepravdni postopek za odločanje o predlogu predlagateljice z dne 28. 10. 2020 v delu, ki se nanaša na obveznost nasprotnega udeleženca plačati predlagateljici znesek 19.242,17 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 24. 6. 2020 dalje do plačila na njen osebni račun (4. točka predloga) in se postopek odločanja o predlogu v navedenem delu nadaljuje po pravilih pravdnega postopka pred tem sodiščem“.

Obrazložitev

1. Predlagateljica je v tem nepravdnem postopku predlagala, da se mladoletni otrok udeležencev, hči A. A., roj. ... 2016, zaupa njej v varstvo in vzgojo (točka 1 omenjenega predloga), da je nasprotni udeleženec za njeno preživljanje dolžan plačevati mesečno preživnino v znesku 300,00 EUR od 24. 6. 2020 dalje (točka 2 predloga), da naj sodišče določi stike med mld. hčerko udeležencev in nasprotnim udeležencem (točka 3 predloga) in da je nasprotni udeleženec dolžan plačati predlagateljici znesek 19.242,17 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 24. 6. 2020 dalje na njej osebni račun (točka 4 predloga).

2. Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da zahtevek na plačilo zneska 19.242,17 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi predstavlja verzijski zahtevek, ki ga je potrebno obravnavati po pravilih pravdnega postopka, zato je nepravdni postopek v tem delu ustavilo. Hkrati se je izreklo za stvarno nepristojno za odločanje o navedenem delu predloga in še odločilo, da bo po pravnomočnosti sklepa o nepristojnosti predlog v navedenem delu odstopljen v odločanje Okrajnemu sodišču v Kočevju.

3. Predlagateljica je proti takšni odločitvi vložila pravočasno pritožbo, s katero uveljavlja pritožbeni razlog bistvenih kršitev določb postopka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da se njen predlog v delu, ki se nanaša na verzijski zahtevek, odstopi v odločanje Okrajnemu sodišču v Ljubljani. Meni, da je napačna odločitev, da je za obravnavanje preživninskega verzijskega zahtevka krajevno pristojno Okrajno sodišče v Kočevju. Po splošno uveljavljenem načelu je za sojenje res krajevno pristojno sodišče, na območju katerega ima tožena stranka stalno prebivališče. Opozarja pa na določbo tretjega odstavka 47. člena ZPP, po katerem je splošno krajevno pristojno tudi sodišče začasnega prebivališča tožene stranke, če ima ta poleg stalnega prebivališča tudi začasno prebivališče, v kakšnem drugem kraju in se da po okoliščinah domnevati, da bo tam prebivala daljši čas. Nasprotni udeleženec dejansko in trajno biva že daljši čas na naslovu v Ljubljani, v Ljubljani pa je tudi zaposlen, zato bi bilo treba omenjeni verzijski zahtevek obravnavati na Okrajnem sodišču v Ljubljani.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pravica tistega, ki je imel stroške s preživljanjem osebe, do povrnitve izdatkov od tistega, ki je bil preživninski zavezanec, pa ni prispeval k preživljanju preživninskega upravičenca, je določena v 199. členu Družinskega zakonika (DZ). Navedeno določilo tudi predpisuje, da se omenjene izdatke oziroma stroške preživljanja uveljavlja s tožbo, torej v pravdnem postopku.1 Sodišče prve stopnje je zato pravilno ugotovilo, da bi bilo treba postopek po omenjenem zahtevku opraviti po pravilih pravdnega postopka in pravilno odločilo, da se nepravdni postopek ustavi in nadaljuje po pravilih pravdnega postopka (19. člen ZNP-1). Napačno pa se je prvostopenjsko sodišče izreklo za stvarno nepristojno za odločanje o navedenem zahtevku. Pri tem se je sklicevalo na določbo prvega odstavka 30. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), po katerem so za sojenje v sporih o premoženjskopravnih zahtevkih, če vrednost spornega predmeta ne presega 20.000,00 EUR, pristojna okrajna sodišča, spregledalo pa (kasnejšo) določbo prvega odstavka 14. člena DZ, po katerem so za odločanje o zadevah iz družinskega zakonika, za katere so po navedenem zakoniku pristojna sodišča, na prvi stopnji stvarno pristojna okrožna sodišča, razen če drug zakon določa drugače. Ker za odločanje o zahtevku po 199. členu DZ zakon ne določa drugače, je za odločanje o njem pristojno okrožno sodišče, v obravnavanem primeru Okrožno sodišče v Ljubljani. To se je zato nepravilno izreklo za stvarno nepristojno.

6. Glede na navedeno je bilo treba pritožbi ugoditi in spremeniti izpodbijani sklep tako, kot to izhaja iz izreka te odločbe (3. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

1 Prim. tudi prehodno določbo prvega odstavka 217. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1).