Jedro

Tožeča stranka se je kot lastnik na mejni obravnavi strinjala s potekom meje, kot je bila označena z mejniki, kar je potrdila s podpisom na zapisniku mejne obravnave in še izjavila, da soglaša s potekom meje kot je označena z mejniki. Preklic izjave bi se upošteval le, če bi jo geodetska uprava prejela pred izdajo odločbe na prvi stopnji. Upoštevaje navedeno tožeča stranka ni verjetno izkazala obstoja obnovitvenega razloga iz 1. točke 260. člena Zakona o splošnem upravnem postopku.

Izrek

Tožba se zavrne.

Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Geodetska uprava Republike Slovenije, Območna geodetska uprava Koper, zavrgla predlog tožeče stranke za obnovo postopka, končanega z dokončno odločbo Geodetske uprave Koper, št. 90312-300/2005-3 z dne 16. 1. 2006, s katero je upravni organ prve stopnje odločil o zahtevi tožeče stranke za ureditev meje, vpis novih parcel in njihovih mej ter spremembo vrste rabe za parc. št. 665/2 in 665/3 k.o. A. V obrazložitvi navaja, da je iz predloga moč zaključiti, da je tožeča stranka predlagala obnovo postopka iz razloga 1. točke 260. člena ZUP. Kot nov dokaz je navedla dejstvo, da po mapni kopiji, ki jo je pred kratkim prejela, poteka meja med novo nastalima parcelama št. 665/3 in 664/2 obe k.o. A. v točkah B, C, D, E, in F tako, da je med točkama E in F močno zamaknjena v levo medtem, ko iz zapisnika mejne obravnave izhaja, da poteka navedena meja med točkami B, C, D, E in F v ravni liniji. Nadalje navaja, da tožeča stranka v predlogu za obnovo postopka ni navedla nobenih novih dejstev in dodatnih dokazov, ki bi mogli pripeljati do drugačne odločitve. Vsi dokazi, ki jih je tožeča stranka predložila so ali izpiski iz uradnih evidenc (načrt parcele, interni zemljiškoknjižni izpiski) ali listine iz eleborata zemljiškoknjižne izmere, ki je priloga k zahtevi za ureditev meje, parcelacije in spremembe vrste rabe in jih je upravni organ upošteval pri izdaji odločbe, katere obnova je predlagana. Ob preverjanju, ali je bil predlog podan pravočasno pa je ugotovila, da je tožeča stranka vložila predlog za obnovo postopka prepozno, saj je bil predlog vložen po izteku enega meseca, od dneva, ko je tožeča stranka mogla navesti nova dejstva oziroma uporabiti nove dokaze. Nova dejstva in dokazi, ki jih je tožeča stranka navedla kot nova, niso nova dejstva in dokazi, saj so vsi dokumenti na katere se sklicuje obstajali že ob izdaji odločbe z dne 16. 1. 2006 in je bila z njimi seznanjena ob izdaji te odločbe.

Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije je kot upravni organ druge stopnje z odločbo št. 3532-20/2009 z dne 30. 7. 2009 zavrnilo pritožbo tožeče stranke zoper izpodbijano odločbo upravnega organa prve stopnje. V obrazložitvi je navedlo, da je upravni organ pravilno zavrgel vlogo tožeče stranke za obnovo postopka, vendar iz napačnega razloga. Iz listin spisa namreč izhaja, da je tožeča stranka za obnovitveni razlog izvedela šele 30. 11. 2008 (ko ji je bila predočena nova kopija katastrskega načrta parc. št. 665/9 in 664/2 k.o. A.). V odprtem subjektivnem enomesečnem roku opredeljenem v 1. točki 1. odstavka 263. člena ZUP je tako dne 8. 12. 2008 pravočasno vložila predlog. Ta nepravilnost pa na odločitev v zadevi nima vpliva, saj tožeča stranka v predlogu za obnovo postopka ni izkazala obnovitvenih razlogov iz določbe 1. odstavka 260. člena ZUP, saj ni navedla nobenih novih dokazov in dodatnih dokazov, ki bi privedli do drugačne odločitve. Dokazi, ki jih je predložila tožeča stranka v predlogu za obnovo postopka so del upravnega spisa in jih je upravni organ prve stopnje že upošteval pri sprejetju odločitve in izdaji odločbe, zato je pritožbo tožeče stranke kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi določb 248. člena ZUP.

Tožeča stranka v tožbi navaja, da je odločitev prvostopnega upravnega organa v delu, ki zadeva pravočasnost predloga za obnovo postopka nepravilna, saj je tožeča stranka za obnovitveni razlog izvedela šele dne 30. 11. 2008, ko ji je bila predložena kopija katastrskega načrta, zaradi česar se je subjektivni rok za vložitev predloga za obnovo postopka pričel teči s tem datumom. Napačna pa je tudi odločitev prvostopnega organa v delu, ki zadeva presojo okoliščin zaradi katerih predlaga obnovo postopka. Prvostopni organ sicer pravilno ugotavlja, da je novo dejstvo pravzaprav staro dejstvo, ki je bilo v času odločanja sestavni del dejanskega stanja, vendar se zanj ni vedelo, zato je bila odločitev nepravilna oziroma nezakonita. Tožeča stranka okoliščin, na katere se je sklicevala v predlogu za obnovo postopka ni mogla uveljavljati v pritožbenem postopku, saj zanje ni vedela. Iz odločbe, ki jo je prejela ni bilo mogoče razbrati, da gre za kakršenkoli spremembe, saj iz grafičnega prikaza, ki je bil sestavni del odločbe ni razvidno, da gre za zamik katastrske meje v levo, prav tako pa bi tožeča stranka na sami mejni obravnavi ugovarjala, če bi bila meja označena na način, kot je bila kasneje vrisana. Meni, da je po pravnomočnosti odločb, geodetska uprava očitno premikala katastrske meje, zato sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo upravnega organa prve stopnje odpravi in dovoli obnovo postopka ureditve katastrske meje, ki se je končala z odločbo Geodetske uprave Koper, št. 90312-300/2005-3 z dne 16. 2006. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri napadeni odločbi iz razlogov, ki so razvidni iz njene obrazložitve in predlaga, da se tožba kot neutemeljena zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Zakon o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 in Uradni list RS, št. 126/07, v nadaljnjem besedilu ZUP) v 1. točki 260. člena določa, da se postopek, ki je končan z odločbo, zoper katero v upravnem postopku ni rednega pravnega sredstva obnovi, če se izve za nova dejstva ali najde ali pridobi možnost uporabe novih dokazov, ki bi mogli sami zase ali v zvezi z že izvedenimi uporabljenimi dokazi pripeljati do drugačne odločbe, če bi bila ta dejstva oziroma dokazi navedeni ali uporabljeni v prejšnjem postopku. Ko organ, ki je pristojen za odločanje o predlogu za obnovo prejme predlog, mora preizkusiti ali je predlog dovoljen, popoln in pravočasen, ali ga je podala upravičena oseba in ali je okoliščina, na katero se predlog opira verjetno izkazana (čl.267/1 ZUP). Če pogoji iz 1. odstavka 267. člena ZUP niso izpolnjeni, zavrže pristojni organ predlog s svojim sklepom.

Iz upravnih spisov in izpodbijane odločbe nedvomno izhaja, da je bila tožeča stranka seznanjena z zanjo sporno kopijo katastrskega načrta dne 30. 11. 2008, ko ji je sedanji zemljiškoknjižni lastnik parc. št. 665/9 k.o. A., predložil kopijo katastrskega načrta parc. št. 665/9 in 664/2 k.o. A., iz katere naj bi po zatrjevanju tožeče stranke izhajalo, da je sporna meja napačno zarisana. Tožeča stranka je predlog za obnovo postopka vložila pravočasno dne 5. 12. 2008, torej v subjektivnem roku za vložitev predloga za obnovo postopka določenem v 1. točki 1. odstavka 263. člena ZUP.

Iz upravnih spisov in izpodbijane odločbe pa izhaja, da je tožeča stranka dne 26. 8. 2005 na Območni geodetski upravi Koper vložila zahtevo za uvedbo postopka ureditve meje, vpis novih parcel in njihovih mej in spremembo vrste rabe št. 90312-300/2005-1 za parc. št. 665/2 in 665/3 v katastrski občini 2484 k.o. A. Nadalje iz upravnega spisa izhaja, da so k predlagani ureditvi meje podali soglasje tudi ostali solastniki. Zahtevi je bil predložen eleborat izdelan po določbah Zakona o evidentiranju nepremičnin, državne meje in prostorskih enot (Uradni list RS, št. 52/00 in 78/02 -SPZ, v nadaljnjem besedilu ZENDMPE), ki ga je izdelalo pooblaščeno geodetsko podjetje in je na podlagi 2. odstavka 15. člena ZENDMPE strokovna podlaga za uvedbo postopka ureditve meje. Iz zapisnika mejne obravnave in parcelacije z dne 6. 6. 2005 izhaja, da se je tožeča stranka strinjala s potekom meje, ki je bila v naravi označena s plastičnimi mejniki. V upravnem spisu pa tudi obstaja izjava tožeče stranke z dne 26. 8. 2005, da se strinja s potekom meje, kot je bila označena z mejniki na mejni obravnavi, ki jo je v tehničnem delu postopka ureditve meje navedenih parcel, izvedlo pooblaščeno geodetsko podjetje in je osnova za izdajo odločbe št. 90312-300/2005-3 z dne 16. 1. 2006. Odločba katere obnova se predlaga je bila tožeči stranki vročena skupaj z grafičnim prikazom in navedbo zemljiško katastrskih točk po katerih poteka. Iz navedenega izhaja, da se je tožeča stranka kot lastnik na mejni obravnavi strinjala s potekom meje, kot je bila označena z mejniki, kar je potrdila s svojim podpisom na zapisniku mejne obravnave (čl. 26/2 ZENDMPE) in še izjavila, da soglaša s potekom meje kot je označena z mejniki (čl. 26/3 ZENDMPE). Preklic izjave bi se upošteval le, če jo bi geodetska uprava prejela pred izdajo odločbe na prvi stopnji. Napake volje pri izjavljanju o poteku meje pa ni mogoče uveljavljati v pritožbi ali v upravnem sporu, saj se jo lahko uveljavlja le v pravdi (upoštevaje določbo 6. odstavka 26. člena ZENDMPE). Upoštevaje navedeno, tudi po mnenju sodišča tožeča stranka ni verjetno izkazala obstoj obnovitvenega razloga iz 1. točke 260. člena ZUP, zato je upravni organ prve stopnje pravilno na podlagi 2. odstavka 267. člena ZUP predlog tožeče stranke za obnovo postopka s svojim sklepom zavrgel, sicer z napačno obrazložitvijo, saj bi jo moral zavreči na podlagi v istem odstavku 267. člena ZUP navedenega razloga, da tožeča stranka zatrjevanega obnovitvenega razloga ni verjetno izkazala. Ob tem sodišče dodaja da 1. odstavek 5. člena ZENDMPE dopušča, da lahko oseba, ki verjetno izkaže pravni interes in meni, da je v zemljiškem katastru oziroma katastru stavb vpisan podatek, ki ne izkazuje resničnega stanja, vloži zahtevo za spremembo vpisa, to je spremembo vpisa poteka meje po točkah, za katere tožeča stranka zatrjuje, da so drugače vpisane, kot so bile v naravi označene s plastičnimi mejniki.

Ker je sodišče ugotovilo, da tožba ni utemeljena, jo je v skladu z določbo 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 in 62/10, v nadaljnjem besedilu ZUS-1) zavrnilo.

K točki 2 izreka: Izrek o stroških postopka temelji na določbi 4. odstavka 25. člena ZUS-1 po kateri trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.