Jedro

Treba je upoštevati, da postavitev začasnega zastopnika pomeni omejitev pravice stranke do izjavljanja pred sodiščem. Dejansko je to lahko omejitev, ki je praktično izenačena z odvzemom možnosti sodelovanja v postopku, saj v določenih primerih že po naravi stvari začasni zastopnik ne bo mogel vedeti ničesar o zadevi in pravic stranke ne bo mogel učinkovito braniti. To je pomembno predvsem v situacijah, ko je bivališče stranke neznano in v primerih, ko je stranka v tujini, kar smiselno zatrjuje pritožnica. Ker gre za poseg v ustavno pravico, mora sodišče odločitev, ali bo postavilo začasnega zastopnika, sprejeti po tehtanju med pravico upnika po učinkovitem sodnem varstvu brez nepotrebnega odlašanja na eni strani in med pravico dolžnika do izjavljanja pred sodiščem na drugi strani. V ta namen mora sodišče opraviti vsa dejanja, preko katerih bi bilo mogoče vročiti pisanje neposredno stranki in torej postavitev začasnega zastopnika pomeni skrajni ukrep (ultima ratio), pred katerim je treba izkoristiti vse razpoložljive možnosti za ugotovitev dejanskega bivališča in za pravilno vročitev sodnih pisanj stranki (vključno s sklepom o postaviti začasnega zastopnika).

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje dolžniku postavilo začasnega zastopnika - odvetnico A. A. in sklenilo, da bo začasni zastopnik zastopal dolžnika vse do takrat, dokler dolžnik ali njegov pooblaščenec ne nastopi pred sodiščem oziroma dokler organ, pristojen za socialne zadeve, ne sporoči sodišču, da je postavil skrbnika.

2.Proti sklepu se pritožuje začasna zastopnica iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da je sklep neobrazložen in predlaga njegovo razveljavitev ter vrnitev zadeve v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Meni, da je dejansko stanje, da je dolžnikovo prebivališče neznano, ugotovljeno nepravilno. Skupaj z izpodbijanimi sklepom je začasna zastopnica prejela izpisek iz sodnega regirstra za družbo B. d.o.o., katere družbenik je dolžnik z deležem do 100 %. Iz te listine pa izhaja podatek, da je dolžnikovo prebivališče znano, saj je ob njegovem imenu v sodnem registru navedeno "P. bb, P., Srbija". Ker prebivališče dolžnika izhaja iz javnih listin, meni da ni pogojev za postavitev začasnega zastopnika, pri čemer opozarja na dejstvo, da se vročitev dolžniku po mednarodni poti niti ni poskušala opraviti. Predlaga razveljavitev sklepa, saj se mora primarno vsaj poskusiti opraviti vročitev sklepa o zavarovanju dolžniku.

3.Upnik v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev in priglaša stroške odgovora.

4.Pritožba je utemeljena.

5.Višje sodišče je sklep preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), oba v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

6.Sodišče prve stopnje je na upnikov predlog zoper dolžnika dne 10. 1. 2025, na podlagi izvršilnega naslova izdalo sklep o zavarovanju z zastavno pravico na 100% deležu dolžnika kot družbenika v družbi B. d.o.o., Ulica 15, Ljubljana, vpisani v sodni register Okrožnega sodišča v Ljubljani. Sklep o zavarovanju je sodišče poskušalo dolžniku vročiti na naslov Ulica 7, Z., ki ga je kot dolžnikov naslov v predlogu za izvršbo navedel upnik. Pisanje se je vrnilo k sodišču kot nevročeno z oznako, da je dolžnik na naslovu neznan. Hkrati je bil sklep o zavarovanju vročen tudi družbi B. d.o.o., na naslovu Ulica 15, Ljubljana, kjer je vpisana v sodni register, s t.i. fikcijo vročitve.

7.Sodišče je o tem, da je dolžnik na navedenem naslovu neznan, z dopisom z dne 15. 1. 2025 seznanilo upnika in ga pozvalo k navedbi pravilnega dolžnikovega naslova ter ga seznanilo z možnostjo vročitve po detektivu ali izvršitelju oziroma možnostjo postavitve začasnega zastopnika. Upnik je 23. 1. 2025 sodišču predlagal postavitev začasnega zastopnika, ker ne razpolaga z naslovom dolžnika. Sodišče prve stopnje pa je z izpodbijanim sklepom predlogu upnika ugodilo in postavilo dolžniku, na podlagi določbe 82. člena ZPP (v zvezi s 15. členom ZIZ) začasno zastopnico. Začasna zastopnica meni, da je izpodbijani sklep o postavitvi začasne zastopnice preuranjen, saj sodišče pisanj dolžniku niti ni poskusilo vročiti na naslov, naveden v sodnem registru kot prebivališče dolžnika in da sklep o tem niti nima razlogov.

8.Dolžnica v pritožbi utemeljeno opozarja, da je takšna odločitev napačna.

9.Če se med postopkom pred sodiščem prve stopnje pokaže, da bi redni postopek s postavitvijo zakonitega zastopnika stranki predolgo trajal, tako da bi lahko zaradi tega nastale škodljive posledice za eno ali za obe stranki, postavi sodišče na predlog tožeče stranke toženi stranki začasnega zastopnika (prvi odstavek 82. člena ZP v zvezi s 15. členom ZIZ). Po drugem odstavku istega člena, ob pogoju iz prvega odstavka tega člena, postavi sodišče toženi stranki začasnega zastopnika zlasti v tehle primerih: 1. če tožena stranka ni pravdno sposobna, pa nima zakonitega zastopnika, 2. če si koristi tožene stranke in njenega zakonitega zastopnika nasprotujejo, 3. če imata obe stranki istega zakonitega zastopnika, 4. če je prebivališče ali sedež tožene stranke neznan, pa tožena stranka nima pooblaščenca, ali 5. če je tožena stranka ali njen zakoniti zastopnik, ki nima pooblaščenca v Republiki Sloveniji, v tujini in se ni mogla opraviti vročitev.

10.Čeprav ZPP tega izrecno ne omenja, je treba upoštevati, da postavitev začasnega zastopnika pomeni omejitev pravice stranke do izjavljanja pred sodiščem. Dejansko je to lahko omejitev, ki je praktično izenačena z odvzemom možnosti sodelovanja v postopku, saj v določenih primerih že po naravi stvari začasni zastopnik ne bo mogel vedeti ničesar o zadevi in pravic stranke ne bo mogel učinkovito braniti. To je pomembno predvsem v situacijah, ko je bivališče stranke neznano in v primerih, ko je stranka v tujini, kar smiselno zatrjuje pritožnica. Ker gre za poseg v ustavno pravico, mora sodišče odločitev, ali bo postavilo začasnega zastopnika, sprejeti po tehtanju med pravico upnika po učinkovitem sodnem varstvu brez nepotrebnega odlašanja na eni strani in med pravico dolžnika do izjavljanja pred sodiščem na drugi strani.

11.Iz prej pojasnjenega časovnega sosledja v spisu izhaja, da je sodišče sklep o zavarovanju dolžniku poskusilo vročiti le enkrat na navedeni naslov in ker tak poskus vročitve ni bil uspešen, je na predlog upnika kar takoj postavilo začasnega zastopnika, na kar utemeljeno opozarja pritožba. Ker sodišče v ta namen ni opravilo vseh dejanj, to je poskusa vročitve tudi na drugih naslovih, na kar opozarja pritožba, se postavitev začasnega zastopnika izkaže za preuranjeno.

12.Po povedanem je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavilo, saj ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstvih v zvezi s poskusom vročitve dolžniku tudi na ostalih razpoložljivih naslovih, navedenih v javnih listinah in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Zveza:

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 82, 82/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.