Jedro

Krivdno ravnanje tožnika, zaradi katerega je izgubil zaposlitev, ni relevantna okoliščina pri oceni njegovih finančnih sposobnostih pri določitvi preživninske obveznosti, ki se določa na podlagi 1. odstavka 123. člena ZZZDR. Povsem drugačna pa je materialnopravna situacija, če je prišlo do prenehanja delovnega razmerja na predlog tožnika in niso izkazane realne okoliščine, na podlagi katerih bi finančne sposobnosti tožnika ostale nespremenjene, v takšnem primeru pa načeloma ne bodo izkazani razlogi, ki bi opravičevali znižanje preživninske obveznosti preživninskemu zavezancu.

Osebni stečaj tožnika glede na višino preživninske obveznosti tožnika ni relevantna okoliščina, ki bi bila lahko pravna podlaga za znižanje preživninske obveznosti na podlagi 132. člena ZZZDR. Na podlagi 3. odstavka 389. člena ZFPPIPP so iz stečajne mase v postopku osebnega stečaja izvzeti prejemki v višini minimalne plače, če pa stečajni dolžnik preživlja družinskega člana ali drugo osebo, ki jo mora preživljati po zakonu, je izvzeta višina prejemka za osebo, ki jo preživlja dolžnik, po merilih, ki jih določa zakon, ki ureja socialno varstvo, za dodelitev denarne socialne pomoči. Le izjemoma sodna praksa dopušča zavrnitev dokaza z argumentacijo, da tudi v primeru, če bi dokaz v celoti uspel, ne bi mogel spremeniti končne dokazne ocene sodišča.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o povrnitvi pritožbenih stroškov pravdnih strank se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Tožnik zahteva znižanje preživnine, ki jo je dolžan mesečno plačevati mld. toženki na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v Novem mestu IV P 348/2012 v znesku 145,00 EUR, ki je tudi po obvestilu o uskladitvi preživnin CSD ostala nespremenjena, tako da se zniža za 65,00 EUR in je dolžan plačevati toženki mesečno preživnino v višini 80,00 EUR od 1. 10. 2014 dalje do prve uskladitve preživnin z gibanjem življenjskih stroškov in osebnih dohodkov, odtlej pa v valoriziranih zneskih, določenih po vsakokratnem sklepu o uskladitvi preživnin vlade RS in obvestilu CSD. Tožnik zahteva znižanje preživnine, ker je junija 2013 izgubil službo, v letu 2014 pa je bil uveden osebni stečaj. Sodišče prve stopnje je deloma ugodilo tožbenemu zahtevku in tožniku določilo znižano mesečno preživnino v višini 100,00 EUR, višji tožbeni zahtevek je zavrnilo ter še odločilo, da je toženka dolžna povrniti tožniku pravdne stroške v višini 116,86 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Toženka izpodbija sodbo iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku(1) in v nadaljevanju v pritožbi navaja, da sodišče prve stopnje ni izvedlo vseh dokazov, ki jih je predlagala toženka. Sodišče prve stopnje ni naredilo poizvedb pri Zavodu za prestajanje kazni ... o razlogih, zaradi katerega je tožniku prenehalo delovno razmerje, ni pa tudi naredilo poizvedb pri skupini S., pri skupini anonimnih hazarderjev v ... Z navedenimi dokazi je toženka dokazovala, da je tožnik po svoji krivdi ostal brez dela in se zato znašel v osebnem stečaju. Zmotno je stališče prvega sodišča, da navedena dejstva niso pravno pomembna. Prvo sodišče je naredilo poizvedbe pri Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani in ugotovilo, da delovni spor še ni pravnomočno zaključen, ker se zadeva obravnava na Višjem delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani, ni pa pojasnilo, kakšna je bila odločitev na prvi stopnji. Tožnik ni predložil dokazil, da dejansko išče zaposlitev, prvo sodišče je zgolj sledilo njegovi izpovedbi, ki pa ne odraža dejanskega stanja. Odločitev prvega sodišča je v nasprotju s sodno prakso, iz katere izhaja, da trenutna nezaposlenost preživninskega zavezanca, ob nespremenjenih potrebah otroka, ne more biti razlog za znižanje preživnine, še posebej glede na dejstvo, da je tožnik zaposlitev izgubil po svoji krivdi.(2) Prvo sodišče je zmotno ugotovilo, da predstavlja znesek 55,00 EUR plačilo sprotnih stanovanjskih stroškov za dve osebi. Iz navedb toženke izhaja, da predstavlja navedeni znesek stroške za eno osebo, zakonita zastopnica pa se je na zaslišanju sklicevala na svoje navedbe in izpovedala, da je treba upoštevati specificirane zneske iz njene vloge. Znesek 5,00 EUR na mesec ne zadošča za šolske potrebščine in izdatke, ki nastajajo med samim šolskim letom. Dejanski izdatki v ta namen so 10,00 EUR mesečno. V okviru interesnih dejavnosti toženke je prvo sodišče upoštevalo le atletiko, ni pa upoštevalo, da to ni edina njena interesna dejavnost, saj se toženka ukvarja tudi s smučanjem, drsanjem, plavanjem in drugimi dejavnostmi. Prenizko so ocenjeni stroški za zdravila, za izdelke za higieno in dodatki za prehrano v višini 10,00 EUR mesečno, saj so ti izdatki 30,00 EUR. Sodišče tudi ni upoštevalo prevozov v šolo in drugih različnih stroškov, ki znašajo 20,00 EUR mesečno. Mesečni stroški preživljanja toženke so vsaj 371,00 EUR. Zmotna je tudi odločitev sodišča prve stopnje glede pravdnih stroškov, saj kriterij uspeh v teh postopkih ne velja, ob tem, da so bili primerljivi stroški pravdnih strank, tožba tožnika pa je bila le deloma uspešna.

3. Tožnik je vložil odgovor na pritožbo, v katerem je predlagal, da se pritožba zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje v sodbi ugotavlja, da je tožnik nezaposlen, vendar je sposoben za delo, zato je dolžan pridobi sredstva za preživljanje toženke. Sodišče prve stopnje v razlogih sodbe ne pojasni, ali v tem delu sledi trditvam in izpovedbi tožnika, da je aktivni iskalec zaposlitve in da obstajajo objektivni razlogi, zaradi katerih tožnik ne more dobiti zaposlitve, ali sledi trditvam toženke, da je tožnik nezaposlen po lastni krivdi. Prvo sodišče ne pojasni razlogov, zaradi katerih je tožnik nekaj manj kot dve leti brez zaposlitve in zakaj v navedenim obdobju ni uspel pridobivati nobenih dohodkov z delom. Tožnik je zatrjeval, da aktivno išče zaposlitev, v ta namen pa razen lastnega zaslišanja ni predložil nobenega (listinskega) dokaza(3), ki bi to potrjeval, na kar utemeljeno opozarja pritožba. Prvo sodišče v sodbi pojasnjuje, da mesečni dohodki tožnika iz naslova socialne pomoči v višini 265,00 EUR, ne omogočajo plačevanje preživnine v višini 145,00 EUR, hkrati pa pravilno ugotavlja, da je tožnik sposoben za delo in bi lahko pridobival dohodke, zaradi česar prvo sodišče tožnikovemu zahtevku na znižanje preživnine ni sledilo v celoti. V sodbi pa sodišče prve stopnje ni pojasnilo, kakšna je višina mesečnega dohodka, ki bi jo tožnik lahko pridobil in jo je sodišče upoštevalo pri določitvi znižane preživnine, posebej pa manjkajo ugotovitve o razlogih, zaradi katerih je tožnik še vedno nezaposlen.

6. Sodišče je dolžno izvesti dokazne predloge, ki jih predlagajo pravdne stranke, razen če se z dokaznimi predlogi ne dokazujejo odločilna dejstva, ali če dokazov ni mogoče izvesti, ali če je določeno dejstvo že dokazano. Pravica do enakega varstva pravic v postopku iz 22. člena Ustave se nanaša tudi na dokazni postopek. Le izjemoma sodna praksa dopušča zavrnitev dokaza z argumentacijo, da tudi v primeru, če bi dokaz v celoti uspel, ne bi mogel spremeniti končne dokazne ocene sodišča(4). Če sodišče brez utemeljenega razloga ne izvede dokaza in je zato stranki odvzeta možnost dokazovanja pravno relevantnih dejstev, navedena opustitev predstavlja absolutno bistveno kršitev postopka iz 8. tč. drugega odstavka 339. člena ZPP. Tožeča stranka je že v odgovoru na tožbo in enako v pritožbi zatrjevala, da je tožnik izgubil zaposlitev po svoji krivdi in predlagala(5) , da sodišče prve stopnje naredi poizvedbe pri delodajalcu tožnika o razlogih, zaradi katerih je tožniku prenehalo delovno razmerje. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da v primeru, če se upošteva izpovedba tožnika, da je izgubil zaposlitev in je zato sedaj nezaposlen, ker je prišlo do izredne odpovedi delovnega razmerja, zaradi hujše kršitve delovnih obveznosti, ker je kot pravosodni policist v zaporu opustil nadzor nad obsojencem(6); v takšnem primeru so izkazane okoliščine iz 132. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih(7), krivdno ravnanje tožnika, zaradi katerega je izgubil zaposlitev, pa ni relevantna okoliščina pri oceni njegovih finančnih sposobnostih in določitvi preživninske obveznosti na podlagi prvega odstavka 123. člena ZZZDR. Povsem drugačna pa je materialnopravna situacija, če je prišlo do prenehanja delovnega razmerja na predlog tožnika in niso izkazane realne okoliščine, na podlagi katerih bi finančne sposobnosti tožnika ostale nespremenjene, v takšnem primeru pa načeloma ne bodo izkazani razlogi, ki bi opravičevali znižanje preživninske obveznosti preživninskemu zavezancu.(8)

7. Če se torej upošteva zgolj trditvena podlaga toženke v delu, da je tožniku prenehalo delovno razmerje po njegovi krivdi in zato niso izpolnjeni pogoji, ki bi opravičevali obstoj spremenjenih okoliščin za znižanje preživnine iz 132. člena ZZZDR ter se upošteva že opisan razlog, zaradi katerega je tožniku prenehalo delovno razmerje(9), ji pritožbeno sodišče pojasnjuje, da so takšne materialnopravne trditve zmotne, ker gre za spremenjene okoliščine, ki vplivajo na znižanje preživninske obveznosti tožnika in v takšnem primeru tudi niso (bile) potrebne poizvedbe pri delodajalcu in pri Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani, ker gre za dokaz, s katerim se ne dokazuje relevantno dejstvo. Upoštevati pa je treba tudi trditveno podlago toženke v delu, ko navaja, da zahteva od sodišča, da naredi navedene poizvedbe, da bi lahko pridobila podatke, zaradi katerih razlogov je tožniku prenehalo delovno razmerje. Toženka bo šele na podlagi navedenih podatkov, ki jih lahko pridobi le sodišče po uradni dolžnosti, lahko podala trditveno podlago, ki pa bo lahko vplivala na odločitev glede (ne)utemeljenosti tožbenega zahtevka, če bodo za takšne trditve izkazani prepričljivi dokazi.(10)

8. Osebni stečaj tožnika glede na višino preživninske obveznosti tožnika ni relevantna okoliščina, ki bi bila lahko pravna podlaga za znižanje preživninske obveznosti na podlagi 132. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Na podlagi tretjega odstavka 389. člena Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju so iz stečajne mase v postopku osebnega stečaja izvzeti prejemki v višini minimalne plače, če pa stečajni dolžnik preživlja družinskega člana ali drugo osebo, ki jo mora preživljati po zakonu, je izvzeta višina prejemka za osebo, ki jo preživlja dolžnik, po merilih, ki jih določa zakon, ki ureja socialno varstvo, za dodelitev denarne socialne pomoči.(11)

9. Pritožba tudi utemeljeno graja odločitev prvega sodišča, ki pri odločanju o povrnitvi pravdnih stroškov ni upoštevalo določbe določbe 413. člena ZPP in je odločitev oprlo zgolj na uspeh tožnika v pravdnem postopku.

10. Pritožbeni razlogi so utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Napotki sodišču prve stopnje za novo sojenje so bili že navedeni v obrazložitvi, sodišče prve stopnje pa bo moralo upoštevati tudi pritožbene trditve, s katerimi toženka izpodbija dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje v sodbi, glede potrebnih mesečnih stroškov za njeno preživljanje.

Op. št. (1): V nadaljevanju ZPP.

Op. št. (2): Glej stran 50 sodnega spisa, kjer toženka v pritožbi podrobno povzema sodno prakso.

Op. št. (3): Sodišče prve stopnje bo moralo v novem sojenju tožnika pozvati, da predloži listinske in druge dokaze, s katerimi bo dokazoval, da je aktivni iskalec zaposlitve.

Op. št. (4): Glej dr. Aleš Galič: Pravdni postopek, zakon s komentarjem 1. knjiga 4. tč str. 55 - 57. Op. št. (5): Glej 2. tč. vloge na stran 10 sodnega spisa.

Op. št. (6): Glej izpoved tožnika na strani 27 sodnega spisa.

Op. št. (7): V nadaljevanju ZZZDR.

Op. št. (8): Enako v primerih, če je prišlo do namerne kršitve delovnih obveznosti in izgube zaposlitve, da bi se na ta način zmanjšale preživninske obveznosti, ali zato, da bi se izigrali upniki v postopku osebnega stečaja.

Op. št. (9): Sodba sodišča prve stopnje glede navedenih dejstev nima razlogov.

Op. št. (10): Glede na trditveno podlago se bo morda izkazala potreba, da prvo sodišče opravi tudi poizvedbe v skupni anonimnih hazarderjev ... - spremembe v srcu, kot je predlagala toženka.

Op. št. (11): Zakon o socialnovarstvenih zahtevkih določa, da je višina mesečne denarne socialne pomoči za najstarejšega otroka 215,36 EUR.