Jedro

Za utemeljitev izbrane pristojnosti bi moral tožnik poleg tega, da je škoda nastala, postaviti tudi trditve, kje je škoda oziroma škodljiva posledica nastala oziroma ali je izbral določeno sodišče, ker je bilo na njegovem območju storjeno škodno dejanje.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

II. Pravdni stranki sami nosita svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da Okrajno sodišče v Ljubljani ni krajevno pristojno za odločanje v zadevi in bo po pravnomočnosti sklepa zadeva odstopljena Okrajnemu sodišču v Kranju kot stvarno in krajevno pristojnemu sodišču. 2. Zoper sklep je tožnik vložil pravočasno pritožbo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in predlagal, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da odloči, da je Okrajno sodišče v Ljubljani krajevno pristojno za odločanje v tej zadevi. Navaja, da gre za spor o nepogodbeni odškodninski odgovornosti, škodljive posledice pa so nastale v Ljubljani, kjer stalno živi (če bi živel kje drugje, bi škodljive posledice nastale tam), zato je za sojenje krajevno pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.

3. Toženec je na pritožbo odgovoril in predlagal njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Za sojenje v sporih o nepogodbeni odgovornosti za škodo, kakšen je konkretni spor, je poleg sodišča splošne krajevne pristojnosti pristojno tudi sodišče na območju katerega je bilo storjeno škodno dejanje, ali sodišče, na območju katerega je nastala škodljiva posledica (prvi odstavek 52. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP). Če je nastala škoda zaradi smrti ali hude telesne poškodbe, je pristojno poleg sodišča iz prvega odstavka 52. člena ZPP tudi sodišče, na območju katerega ima tožeča stranka stalno oziroma začasno prebivališče (drugi odstavek 52. člena ZPP). Gre za primer, ko zakon določa izbirno (krajevno) pristojnost. V konkretnem primeru je tožnik vložil tožbo pri Okrajnem sodišču v Ljubljani, čeprav bi bilo splošno krajevno pristojno za sojenje Okrajno sodišče v Kranju (prvi odstavek 46. člena ZPP). Izbiro je utemeljil le z navedbo „Naslovno sodišče je krajevno pristojno na podlagi določil 52. člena ZPP.“ To pa je premalo, kot je to upravičeno opozoril toženec v ugovoru krajevne pristojnosti, podanem v odgovoru na tožbo (prvi odstavek 22. člena ZPP). Za utemeljitev izbrane pristojnosti bi moral tožnik poleg tega, da je škoda nastala, postaviti tudi trditve, kje je škoda oziroma škodljiva posledica nastala oziroma ali je izbral sodišče v Ljubljani, ker je bilo na njegovem območju storjeno škodno dejanje.(1) Ker tožnik torej svoje izbire krajevne pristojnosti ni z ničemer utemeljil, je sodišče prve stopnje po ugovoru krajevne pristojnosti s strani toženca, lahko presodilo le, da je za sojenje pristojno sodišče splošne krajevne pristojnosti, ki je v konkretnem primeru Okrajno sodišče v Kranju (52. člen v zvezi s prvim odstavkom 47. člena ZPP).

6. Pritožbeno sodišče je v posledici pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

7. Pravdni stranki sami nosita svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP; prvi odstavek 155. člena ZPP).

Op. št. (1): Tožnik trdi, da je toženec krnil njegov ugled (tudi) preko medijev.