Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Po mnenju sodišča tožnikove trditve v vlogi glede skorumpiranosti, duševne obolelosti ter potrebe po duševnem zdravljenju dejansko pomenijo žalitev predstojnice organa, uradne osebe in državnega organa, zato je upravni organ tožniku utemeljeno izrekel denarno kazen.
Tožba se zavrne.
Z izpodbijanim sklepom je glavna inšpektorica RS za okolje in prostor sklenila pod točko 1. izreka, da je tožeča stranka dolžna plačati denarno kazen v višini 500 EUR, ker je v svojih dveh vlogah z dne 7. 11. 2011 hudo žalila predstojnico organa, uradno osebo in državni organ Republike Slovenije, pod točko 2. izreka, da je tožeča stranka dolžna plačati denarno kazen v roku 8 dni od prejema tega sklepa, pod točko 3. da bo kolikor zavezanec ne bo plačal kazni v predpisanem roku in v znesku sklep poslala carinskemu organu v izvršitev brez predhodnega pisnega opomina in pod točko 4. da v postopku posebni stroški niso nastali. V obrazložitvi izpodbijane odločbe navaja, da je tožeča stranka v prvi vlogi z dne 7. 11. 2011 žalila predstojnico organa A.A. z navedbo „nevestna, malomarna in skorumpirana glavna inšpektorica“ in gradbenega inšpektorja B.B. z navedbami, da se „sklep RS MOP IRSOP št. 356-02-72/2004/409 z dne 18. 10. 2011 bere kot pisni izdelek osebka v hudi duševni stiski, ki je v njemu lastni maloumno notorični lažnivosti in očitni ter očitani pristranskosti izgubil stik z vso realnostjo“ ter z navedbo, „da gre za kriminalno skorumpiranega B.B.“. Na koncu vloge pa je ponovno žalila predstojnico organa z navedbami, da gre za nevestno, malomarno in skorumpirano glavno republiško gradbeno inšpektorico. Te iste navedbe je ponovila v drugi vlogi z istega dne, v kateri je žalila tudi celotni organ z navedbo, da je več kot očitno, da je na RS MOP IRSOP prisotna celo shizofrenija, ki bi jo bilo glede na akutnost stanja priporočljivo zdraviti v zato predvideni instituciji. Glede na navedeno je tožeča stranka hote in grobo večkrat žalila organ, predstojnico organa in uradno osebo, zato je izrek najvišje možne denarni kazni primeren. Tožečo stranko pa je tudi opozorila, da bo v primeru novih žalitev ponovno izrekla sklep o denarni kazni.
Ministrstvo za okolje in prostor je s svojo odločbo št. 0612-160/2011-83 z dne 13. 12. 2011 pritožbo tožeče stranke zoper izpodbijano odločbo upravnega organa prve stopnje kot neutemeljeno zavrnilo.
Tožeča stranka v tožbi izpodbija odločbo upravnega organa prve stopnje. V tožbi navaja, da je v navedenih dopisih le zapisala lahko preverljivo resnico. Prepričana je, da ni moč kaznovati poštenega državljana, ki zapiše dokumentirano resnico, od vsakega posameznika pa je odvisno, kakšno dokumentirano resnico pušča za seboj. V svojem dopisu z dne 30. 3. 2012 pa je sodišče obvestila, da je bil z dokončno odločbo Ministrstva za infrastrukturo in prostor z dne 13. 3. 2012 odpravljen sklep o dovolitvi izvršbe RS-MOP-IRSOP št. 356-02-72/2004-MT-16 z dne 5. 2. 2011. Z obvestilom z dne 9. 7. 2012 pa, da je Inšpektorat za javno upravo z zapisnikom z dne 11. 6. 2012 ugotovil nezakonitosti, nestrokovnosti v delu gradbenega inšpektorja B.B. in njegove predstojnice A.A. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi iz razlogov, ki so razvidni iz njene obrazložitve in sodišču predlaga, da tožbo zavrne kot neutemeljeno.
Tožba ni utemeljena.
Po presoji sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, ima oporo v navedenih predpisih ter izhaja iz podatkov v upravnih spisih. Sodišče zaradi tega v celoti sledi obrazložitvi izpodbijane odločbe, dopolnjene z odločbo upravnega organa druge stopnje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). V zvezi s tožbenimi ugovori pa še dodaja: Zakon o splošnem upravnem postopku (v nadaljnjem besedilu ZUP) v prvem odstavku 109. člena določa, da mora uradna oseba, ki vodi dejanja postopka skrbeti za red pri delu in za dostojanstvo organa. V tretjem odstavku 111. člena ZUP pa je določeno, da organ lahko kaznuje z denarno kaznijo do 500 EUR tistega, ki v vlogi žali organ, uradno osebo, stranko z nasprotnim interesom ali druge udeležence v postopku.
Iz upravnega spisa in izpodbijane odločbe nedvomno izhaja, da je tožeča stranka v svoji vlogi naslovljeni kot „Pritožba zoper nekonsistenten sklep-dopolnitev“ in „Vloga za takojšnjo izločitev B.B.“ zapisala besede, ki jih tožeča stranka v tožbi niti ne zanika. Z navedenimi trditvami pa je tudi po mnenju sodišča žalila tako predstojnico organa, kot uradno osebo in sam državni organ Republike Slovenije. Tudi po mnenju sodišča navedene trditve glede skorumpiranosti, duševne obolelosti ter potrebe po duševnem zdravljenju dejansko pomenijo žalitev predstojnice organa, uradne osebe in državnega organa.
Sodišče ocenjuje, da je upravni organ prve stopnje pravilno in zakonito izrekel tožeči stranki denarno kazen zaradi žalitev v navedenih vlogah, v katerih je tožeča stranka žalila tako uradne osebe kot organ. Tožeči stranki sodišče pojasnjuje, da se nepravilnosti v postopku odpravljajo s predpisanimi pravnimi sredstvi v okviru pritožbenih razlogov, ki jih je mogoče uveljavljati, nikakor pa ne z žalitvami upravnih oseb in organa. Tožeča stranka se mora navkljub prizadetosti vzdržati nedostojnega in žaljivega načina komuniciranja z državnimi organi.
Ker je izpodbijani sklep upravnega organa prve stopnje pravilen in zakonit, sodišče pa v postopku pred njegovo izdajo ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.