Jedro

325. člen ZPP ureja situacijo, ko sodišče s sodbo oziroma s sklepom ne odloči o vseh zahtevkih ali ne odloči o delu zahtevka, vendar pa to ni posledica namerne odločitve, ampak napake.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in vrne zadeva v nadaljnji postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži odločitvi sodišča prve stopnje o stroških.

Obrazložitev

1. Tožeča stranka je v tej pravdni zadevi umaknila tožbo, tožena stranka pa je z umikom soglašala in sočasno zahtevala povračilo stroškov, ki so bili specificirano priglašeni že v odgovoru na tožbo. Sodišče prve stopnje je s sklepom, ki ga je izdalo 08. 07. 2010, zaradi umika tožbe postopek ustavilo, ni pa odločilo o priglašenih stroških. V razlogih je navedlo, da bo o tem sodišče odločilo s posebnim sklepom. 07. 10. 2010 je tožena stranka prosila za izdajo sklepa o odmeri priglašenih stroškov, sodišče prve stopnje pa je nato 03. 01. 2011 izdalo sklep s katerim je predlog tožene stranke za izdajo sklepa o stroških zavrglo.

2. Zoper takšno odločitev vlaga pritožbo tožena stranka in uveljavlja vse pritožbene razloge po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), zlasti pa bistveno kršitev določb pravdnega postopka. Predlaga, da pritožbeno sodišče vloženi pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da tožeči stranki naloži plačilo stroškov postopka tožene stranke s pripadajočimi zakonitimi zamudnimi obrestmi, podredno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. V bistvenem navaja, da je sodišče prve stopnje nepravilno uporabilo določila ZPP, zaradi česar je odločitev napačna. Tožena stranka ni vložila predloga za izdajo sklepa o stroških v smislu 7. odst. 163. člena ZPP, saj je svoje stroške specificirano priglasila že v odgovoru na tožbo. Glede na to, da je sodišče v sklepu z dne 08. 07. 2010 izrecno navedlo, da bo o stroških odločilo s posebnim sklepom, je seveda povsem napačno in zmotno tudi sklicevanje na 325. člen ZPP v zvezi s 332. členom ZPP, saj si je sodišče samo pridržalo odločanje o stroških in je bilo tako jasno, da še ni odločeno „o celotnem zahtevku“. Pri dopisu z dne 07. 10. 2010 gre zgolj za urgenco tožene stranke, da naj sodišče, kot je napovedalo že v sklepu z dne 08. 07. 2010, po treh mesecih končno izda sklep o stroških. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožnica utemeljeno opozarja, da je sodišče prve stopnje svojo odločitev zmotno oprlo na 325. člen ZPP, ki se glede na 332. člen ZPP smiselno uporablja tudi za sklepe. To določilo namreč ureja situacijo, ko sodišče s sodbo oziroma s sklepom ni odločilo o vseh zahtevkih ali ni odločilo o delu zahtevka, vendar pa to ni posledica namerne odločitve, ampak napake (sodišče npr. spregleda zahtevek, ki je bil postavljen naknadno s spremembo tožbe) (1). Stranki je v takem primeru dana možnost, da v roku 15-tih dni od prejema odločbe, predlaga njeno dopolnitev. Če tak predlog vloži prepozno, ga sodišče zavrže brez naroka.

5. V konkretnem primeru pa je procesna situacija drugačna. Ko je sodišče prve stopnje odločalo o ustavitvi postopka zaradi umika tožbe, odločitev o (pravilno in pravočasno priglašenih) stroških tožene stranke ni izostala, ker bi sodišče morda spregledalo, da je tožena stranka stroške že priglasila, ampak zato, ker se je odločilo, da bo o tem izdalo poseben sklep. To jasno izhaja iz razlogov sklepa z dne 08. 07. 2010. Kot pravilno opozarja pritožnica, si je torej sodišče samo (čeprav v nasprotju s 163. členom ZPP), pridržalo to odločitev za kasneje, to pa posledično izključuje uporabo 325. člena ZPP na katerega je svojo odločitev oprlo sodišče prve stopnje.

6. Pritožba tožene stranke je glede na obrazloženo utemeljena. Pritožbeno sodišče je na podlagi 3. točke 365. člena ZPP zato izpodbijani sklep razveljavilo in vrača zadevo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek, da o priglašenih stroških odloči. 7. Glede na to, da je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavilo, je v skladu s 3. odst. 165. člena ZPP odločilo, da se odločitev o pritožbenih stroških pridrži odločitvi o stroških (celega) postopka, ki jo bo sprejelo sodišče prve stopnje.

(1) Glej o tem Ude in drugi,Pravdni postopek s komentarjem, 3. knjiga, stran 196.